Skrajšano poročilo o delu skupščine društva izgnancev slovenije 1941–1945 in njenih organov od junija 2005 do vključno junija 2009

Na programsko-volilni Skupščini Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, ki je bila 30. junija 2005, so bile sprejete programske usmeritve za delovanje Društva izgnancev Slovenije za obdobje 2005–2009. Na podlagi teh programskih izhodišč so organi Skupščine in Izvršnega odbora DIS izvajali program v obdobju od junija 2005 do junija 2009.

Organizacijska dejavnost

Tudi v obdobju, za katero dajemo poročilo, so vsi organi Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941─1945 redno delovali. Skladno s statutom so bile organizirane seje Skupščine DIS in seje Nadzornega odbora DIS ter seje Izvršnega odbora DIS. Člani organov DIS so za seje vnaprej prejemali predloge dnevnih redov sej in obširna gradiva, da so se lahko za seje pripravili in sodelovali pri odločitvah. Udeležba na sejah Skupščine DIS in Izvršnega odbora DIS je bila zelo dobra.

Dobro delujejo tudi Krajevne in Območne organizacije DIS, saj skoraj vse  redno organizirajo občne zbore, na katerih članom poročajo o delu in finančnih vprašanjih. Na zborih imajo tudi  kulturne prireditve. Člani odborov KO DIS obiskujejo starejše osamele, bolne in invalidne člane, zbirajo članarino in prispevke za Vestnik, skrbijo za udeležbo na osrednjih prireditvah in sejah, ki jih organizira DIS v republiškem merilu.

Nekatere Krajevne in Območne organizacije DIS so se dobro odzvale na predlog, da bi v članstvo DIS vključili potomce in svojce izgnancev in beguncev.

Sodelovanje med organi DIS in krajevnimi ter območnimi organizacijami je zelo dobro, kar kaže tudi vse več informacij iz KO DIS v Vestnikih DIS in tudi udeležba vodstva in članov organov DIS na občnih zborih in prireditvah, ki jih pripravljajo KO DIS. V teh neposrednih stikih poteka medsebojno informiranje ne le vodstev, ampak tudi članov DIS, ki se teh zborov polnoštevilno udeležujejo. To vpliva na veliko povezanost članstva DIS in k uspešnosti vseh programov in akcij, ki se jih loteva naše društvo.

Za usklajevanje dejavnosti vseh organizacij Društva izgnancev Slovenije 1941─1945 smo organizirali tudi območna posvetovanja s predsedniki, tajniki in blagajniki KO DIS po območjih.

Na posvetih smo obravnavali naslednja vprašanja:

• Uresničevanje programa skupnih aktivnosti organizacij DIS
  
• Finančno-materialno poslovanje Krajevnih in Območnih organizacij DIS in
  
• financiranje skupnih aktivnosti DIS.

Posvet je bil 25. oktobra 2005 v Ljubljani za KO DIS ljubljanskega in dolenjskega območja, 21. novembra 2005 v Gornji Radgoni, 26. januarja 2006 v Krškem, 25. aprila 2005 na Bledu, 1. marca 2006 na Koroškem.

Spominske prireditve DIS

Osrednja prireditev ob 65. obletnici izgona Slovencev in 15. obletnici delovanja Društva izgnancev Slovenije 1941–1945

V sredo 7. junija 2006 je bila v Ljubljani, v parku Mostec, osrednja prireditev, ki so jo organizirali Izvršni odbor DIS in Krajevne organizacije ljubljanskega območja. Slavnostna govornica je bila predsednica DIS Ivica Žnidaršič, ki je podrobno predstavila 15-letno delo Društva izgnancev Slovenije in izgon Slovencev pred 65 leti. Nato je govoril predsednik RS dr. Janez Drnovšek ter za njim številni gostje. Prireditev je spremljal bogat kulturni program, ki mu je sledilo prijetno druženje udeležencev.

Srečanje gorenjskih izgnancev in beguncev

Krajevne organizacije DIS gorenjskega območja so 30. junija 2006 organizirale prireditev za člane vseh osmih Krajevnih organizacij DIS. Na prireditev je prišlo  veliko več članov DIS, kot so pričakovali. Namenjena je bila obeleževanju 65. obletnice izgona Slovencev in predstavitvi II. knjige Spominov in pričevanj.

Prireditev v Brestanici

Osrednja prireditev ob 62. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva in ob dnevu izgnancev 9. junija 2007 je bila na dvorišču zbirnega taborišča – bivših grajskih hlevov in konjušnic. Prireditve se je udeležilo okrog 6000 izgnancev, prisilnih delavcev, beguncev in drugih žrtev vojnega nasilja ter svojcev. Poleg domačih gostov – ministra za obrambo Karla Erjavca, ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, vodje poslanske skupine DeSUS mag. Franca Žnidaršiča, predsednika organizacije OZN za Slovenijo dr. Bojka Bučarja, županov občin, so se prireditve udeležili tudi veleposlaniki in konzuli Francije, Poljske, Nemčije in Češke ter prijatelji iz sorodnih društev iz Nemčije, Češke, Avstrije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Prireditve so se udeležili tudi 3 dijaki in profesorji iz gimnazije Rudolstadt, kjer so pisali in opravljali maturo na temo »Prisilni delavci v Rudolstadtu med drugo svetovno vojno«.

Prireditev ob 65. obletnici izgona Slovencev z ozemlja, ki so ga okupirali Madžari

KO DIS Petišovci, Pince-Marof, Benica je 23. junija 2007 organizirala večjo prireditev ob 65. obletnici izgona Slovencev z ozemlja, ki so ga okupirali Madžari. Na prireditvi je bilo poleg predsednika KO DIS Petišovci Alojza Voščuna tudi več drugih govornikov, med njimi predsednica DIS, župana občine Lendava in madžarske občine Sárvár. Po bogatem kulturnem programu je sledilo odkritje spominske sobe in velike plošče na kulturnem domu v vasi Pince-Marof.

Območne prireditve od dnevu izgnancev v letu 2008

V petek, 9. maja 2008 je KO DIS Jesenice organizirala na Planini pod Golico zborovanje članov 8 KO DIS gorenjskega območja, povabljeni pa so bili tudi drugi. Slavnostni govornik je bil mag. Franc Žnidaršič, vodja poslanske skupine DeSUS. Prireditve se je udeležil tudi podpredsednik DZ dr. Vasja Klavora. Zbrane sta pozdravila tudi župan občine Jesenice Tomaž Mencinger in predsednica DIS.

Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 in Krajevne organizacije mariborskega območja so v četrtek, 5. junija 2008, organizirali območno prireditev ob dnevu izgnancev. Slavnostni govornik je bil Davorin Zdovc, član IO DIS.

Pod pokroviteljstvom Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 so KO DIS ljubljanskega območja organizirale prireditev na sam dan izgnancev, v soboto, 7. junija 2008, v parku Mostec v Ljubljani.

Prvi evropski kongres izgnancev in beguncev

Društvo izgnancev Slovenije je dalo pobudo in organiziralo prvi evropski kongres izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki je bil v Ljubljani, 6. junija 2009. Na kongresu so bile poleg slovenskih izgnancev in beguncev tudi delegacije sorodnih društev iz 11 držav.

Prizadevanja za uveljavitev odškodnin za gmotno škodo, nastalo med drugo svetovno vojno

Medresorski komisiji Vlade Republike Slovenije za obravnavo vprašanj vojne škode smo ponovno posredovali vse podatke o vojni škodi s predlogi in stališči do tega vprašanja. Na množičnih zborovanjih smo slovensko javnost v prisotnosti predsednika parlamenta, predsednika RS in državnih organov opozarjali na nerešena vprašanja odškodnin za odvzeto premično in uničeno nepremično premoženje. O teh zahtevah DIS so poročali tudi televizije, radio, lokalne televizije in lokalne radijske postaje.

Ko je bil v Sloveniji nemški zunanji minister Frank-Walter Steinner, smo napisali slovenskemu zunanjemu ministru pismo z vprašanjem, ali so se slovenski vladni predstavniki z njim pogovarjali tudi o vojni odškodnini, ki nam jo je Nemčija dolžna.

Zadovoljni smo s pobudami, ki sta jih o vprašanjih nerešene vojne odškodnine za gmotno škodo  v Državnem zboru postavljala poslanec izgnanec mag. Franc Žnidaršič in poslanec Matjaž Han.

Za Ministrstvo za pravosodje smo izdelali elaborat o mirovnih in reparacijskih konferencah po drugi svetovni vojni in o tem, kaj je bilo nekdanji državi priznano v zvezi z vojnimi odškodninami in koliko odškodnin so naslednice agresorskih držav poravnale.
15. julija 2008 je bil pri ministru za pravosodje sestanek o vsebini predloga zakona o gmotni škodi. Na tem sestanku smo posredovali stališče DIS glede tega zakona, ki je bil glede rokov izplačil ugoden, z zneskom odškodnin za 100 din le 2,609 evra pa se nismo strinjali.
Ministrstvu za pravosodje smo 28. julija 2008 posredovali tudi precej podatkov o premoženju nemških in avstrijskih državljanov, ki je bilo leta 1945 puščeno v Sloveniji na račun vojne škode. S tem premoženjem bi Vlada RS morala poravnati vsaj del vojne škode svojim državljanom.

O stališčih DIS glede predloga zakona o gmotni škodi so bili v letu 2008 seznanjeni tudi ministri za delo, družino in socialne zadeve, za javno upravo in za zunanje zadeve.

Pomembno je, da smo v DIS zbrali podatke o tem, kje se hranijo popisnice o prijavljeni vojni škodi v letih 1945–1946.

Upamo, da bo nova vlada RS pripravila nov predlog zakona o poravnavi gmotne škode, ki bo pravičnejše določila višino odškodnin za izgubo našega premoženja.

Pohodi ob nemško-italijanski in nemško-NDH okupacijski meji in pohodi po vaseh izgnanih Kozjancev

Tudi v minulem štiriletnem obdobju so Krajevne organizacije DIS pod pokroviteljstvom Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 organizirale pohode ob nemško-italijanski okupacijski meji od Murnc do Telč (konec aprila 2006, 2007, 2008 in 2009), od Telč do Bučke (julij 2005, 2006, 2007 in 2008) in ob nemško-NDH okupacijski meji (junij 2008 in junij 2009). Pohod po vaseh izgnanih Kozjancev je bil prvič organiziran septembra 2007 in nato še septembra 2008.

Razstave o izgonu Slovencev

8. decembra 2005 je bila odprta razstava o izgonu Slovencev v letih 1941–1945 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Razstavo je odprl predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki vlade, predstavniki 85 Krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 in številni drugi udeleženci, tudi mladina. To razstavo smo uredili tako, da je prenosna. Razstava obsega 21 panojev, postavljenih v 7 trikotnikov, in prikazuje zlasti izgon slovenskih otrok, izgnanska taborišča in prisilno delo Slovencev, izgnanih v tretji rajh.

To razstavo smo 19. marca 2008 odprli tudi v Slovenskem domu v Zagrebu in 13. maja 2008 v prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu.
Od 4. junija do 8. junija 2009 pa je bila razstava odprta v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, da so si jo lahko ogledali tudi udeleženci prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev.

Popis spominskih obeležij in odkritje spomenikov in spominskih plošč

V letih 2005 do 2008 smo popisali vsa spominska obeležja: spominske plošče, spomenike in pomnike vezane na izgnanstvo Slovencev v letih 1941–1945, in jih fotografirali in izdali v posebni brošuri. Pri sliki vsakega spominskega obeležja je objavljeno tudi besedilo, ki je vklesano na spomeniku.
V letu 2006 pa smo sodelovali pri odkritju:

• spomenika izgnancem, beguncem in drugim žrtvam vojnega nasilja v Trbovljah 2. junija 2006
  
• spomenika ob nemško-italijanski okupacijski meji na Bučki 15. julija 2006,
  
• spominske plošče umrlim v Veliki Dolini 10. junija 2006 in v Podkraju v občini Hrastnik 2. julija 2005,
  
• plošč na ostankih mejnih opazovalnic ob nemško-italijanski okupacijski meji na Telčah 30. aprila 2006, na Slemenu pri Bučki 16. 7. 2005, na nemško-NDH okupacijski meji 20. junija 2008.

Založniška dejavnost DIS

V minulih štirih letih je izšlo kar precej tiskanih publikacij DIS. Naj nekatere naštejemo:

• II. knjiga Spominov in pričevanj je izšla junija 2006. V njej je svoje življenje v izgonu in na prisilnem delu opisalo 193 oseb, objavljenih je več kot 100 fotografij in 40 pesmi nastalih v izgnanstvu. V knjigi je opisan tudi povratek Slovencev iz nemških taborišč, ki so ga leta 1945 po kapitulaciji Nemčije organizirali zavezniki ter življenje v repatriacijskih bazah; knjiga obsega 512 strani;
  
• brošura v slovenskem in nemškem jeziku: Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici. Opisuje priprave Hitlerjeve Nemčije na izgon Slovencev in dejansko izvedbo izgona v letih 1941–1945;
  
• brošura: Pomniki našega trpljenja v letih 1941–1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu zajema fotografije vseh spomenikov in spominskih plošč, postavljenih v zvezi z izgnanstvom in Slovencem umrlim, v času deportacij in v taboriščih;
  
• brošura: Predpisi o delovanju Društva izgnancev Slovenije in zakoni, ki zagotavljajo status in pravice žrtvam vojnega nasilja. V tej brošuri so poleg pravnih aktov društva navedeni tudi slovenski, nemški in avstrijski zakoni, po katerih so izgnanci, begunci, prisilni delavci in druge žrtve vojnega nasilja uveljavili pravice;
  
• brošura: Največje zbirno taborišče za izgon Slovencev leta 1941 – hlevi in konjušnice pri gradu Rajhenburg v Brestanici (2007);
  
• zloženka: Slovenski izgnanci 1941–1945. Pripravili smo jo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku in je namenjena učencem in dijakom srednjih šol v okviru učnih ur o okupaciji in razkosanju Slovenije ter izgonu Slovencev v letih 1941–1945;
  Krajevne organizacije DIS so izdale 3 brošure, in sicer:
  
• brošura: Spet doma opisuje izgon Slovencev iz vasi Dole pri Litiji in trpljenju krajanov v krajih deportacij in begunstvu. Brošura je izšla ob 60. obletnici vrnitve na domove;
  
• brošura: Drava joče opisuje izgon Slovencev iz Mežiške doline in oblike nasilja nad Slovenci med drugo svetovno vojno;
  
• zloženka: O izgonu Krajanov iz Celja, ki jo jo izdala KO DIS Celje
  
• zloženka: Opazovalnice ob nemško-italijanski okupacijski meji. Opisuje ostanke razglednih stolpov, ki so jih nemški in italijanski okupatorji postavili ob meji na ogromne kamnite podstavke 23 metrov v višino. Napravili smo fotografije o 18 ohranjenih podstavkih teh opazovalnic in na dveh pritrdili spominske plošče.
  
• Za potrebe udeležencev kongresa v slovenskem in nemškem jeziku je izšla na 96 straneh brošura O izgonu Slovencev, organiziranosti slovenskih izgnancev, beguncev in prisilnih delavcev ter prizadevanjih za uveljavitev statusa in pravic do vojne odškodnine.
  
• Vsi udeleženci kongresa so dobili brošuro na 140 straneh z vsemi Referati kongresnih delegacij. Za potrebe tujih delegacij na kongresu je ta brošura izšla tudi v angleškem jeziku.

Informativna dejavnost in sodelovanje s tiskom, radiom in televizijo

Čeprav žal nimamo posebnega organa za stike z javnostmi in za redno sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja, je bilo o našem delu kar nekaj pomembnih oddaj in informacij v tisku in RTV.

Na radiu je bila polurna oddaja o izgonu Slovencev v okviru oddaje Sledi časa januarja 2006, enourna oddaja na Valu 202, polurna oddaja  Pogovor z izgnanci 25. junija 2006. Več oddaj je bilo tudi v letu 2007 in 2008 ter o pripravah na kongres v maju 2009. Odmevna je bila oddaja Tarča, TV Slovenija, v kateri je bil govor o vojnih odškodninah, in pogovor s predsednico DIS v TV oddaji Preverjeno 31. marca 2008.

Izobraževalna redakcija Televizije Slovenije je v januarju 2009 vključila izgon Slovencev v oddajo o gradovih in v maju 2009 so bile tri oddaje v okviru izobraževalne redakcije TV o izgonu Slovencev in dejavnosti DIS na prvem programu TV.

Pomembne so bile informacije v Delu in Dnevniku o vojni škodi, ki so ustavile negativno kampanjo proti predlogu zakona o gmotni škodi. O kongresu pa so bile objavljene tudi daljše informacije v časopisih Le Monde, Dnevniku in Svobodni misli.

Gradiva in fotografije iz izgnanstva in begunstva

V okviru ohranjanja zgodovinskega spomina in urejanja arhiva o genocidni politiki in oblikah nasilja nad Slovenci v drugi svetovni vojni smo v Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945 nadaljevali z zbiranjem spominov in pričevanj, slik in predmetov iz izgnanstva in uredili tudi pomemben arhiv iz tega obdobja.

Zbrali smo okrog 500 fotografij in drugih predmetov iz časa bivanja v izgnanskih taboriščih, gradivo o izgonu Slovencev iz avstrijske Koroške leta 1942–1945, imenski seznam slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev, beguncev in drugih žrtev vojnega nasilja, ki so včlanjeni v Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945. V dokumentacijskem centru DIS hranimo več kot 200 zvočnih filmskih kaset o  vseh pomembnejših aktivnostih DIS v minulih osemnajstih letih in veliko število fotografij. Uspelo nam je del fotografske zbirke urediti po krajih in letih nastanka dogodka. DIS je financiral tudi dokumentarni film z vsebino kongresa in razpravo na okrogli mizi po kongresu.

Skrb za ohranjanje največjega zbirnega taborišča za izgon Slovencev leta 1941

V jeseni leta 2005 in v letih 2006, 2007, 2008 smo skladno z možnostmi nadaljevali obnovo zbirnega taborišča v Brestanici. Opravljena so bila naslednja dela: urejeni prostori 1., 2. in 3. pritličnega dela taborišča, izdelana in montirana vhodna vrata v prostoru 3 in vzhodna vrata, okna in strop v sanitarijah. Urejene so bile sanitarije, odvod vode v ponikalnice – zbirni jašek, preko nasada do gozda v dolžini 120 metrov.

Mednarodna dejavnost DIS

V maju 2006 smo prvič organizirali strokovno ekskurzijo v dokumentacijski center in arhive v nemškem mestu Bad Arolsen, kjer hranijo več kot 45 milijonov kartotek o žrtvah druge svetovne vojne.

Sodelovali smo na prireditvi ob 60. obletnici vrnitve koroških Slovencev iz izgnanstva, ki jo je organizirala Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu 30. aprila 2006.
V letu 2006 smo sodelovali s komisijo Evropske unije pri zagotavljanju sredstev za ohranitev in obeleževanje glavnih krajev in arhivov, povezanih z deportacijami.
V marcu 2007 je DIS ostro reagiral na zahteve Unije Istranov v Trstu in ker so Slovenijo našteli med agresorskimi državami, češ da je »izvajala etnično čiščenje nad Italijani«. O njihovi resoluciji, poslani Evropski uniji, smo obvestili vse državne organe Republike Slovenije, slovenske poslance v EU in javnost.

V letu 2007 smo razposlali pisma v Francijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Ukrajino, Belorusijo, Rusijo, Avstrijo, Bosno in Hercegovino s pobudo za sodelovanje pri pripravi kongresa. Delegacija DIS je imela neposredne pogovore s francosko in češko veleposlanico v Ljubljani o ustanovitvi Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev nacizma in fašizma.

V nemškem mestu Arenstadt je bil na pobudo DIS 21. maja 2007 postavljen spomenik umrlim slovenskim izgnancem. Navezali smo stike z županom nemškega mesta Templin in zaprosili za podatke o Slovencih, umrlih v tem mestu v letih 1941–1944, in jih tudi dobili.

Dne 19. septembra 2007 smo sprejeli skupino nemških in avstrijskih zgodovinarjev, ki proučujejo raznarodovalno in genocidno politiko okupatorjev Slovenije med drugo svetovno vojno. Ogledali so si tudi Muzej slovenskih izgnancev na gradu Rajhenburg.

17. novembra 2007 smo v Pragi podpisali deklaracijo in pogodbo o sodelovanju s Češkim društvom izgnanih ob češko-nemški okupacijski meji leta 1938. Na konferenci v Pragi je bil sprejet predlog DIS za organizacijo prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 do 1945.

Delegacija DIS se je 23. septembra 2007 v Radišah udeležila prireditve ob 65. obletnici izgona Slovencev iz avstrijske Koroške.

V januarju 2008 smo poslali kuratoriju sklada nemškega zakona Spomin, odgovornost in prihodnost v Berlin prošnjo za sofinanciranje oskrbovalnih programov za osamele, bolne in invalidne žrtve fašizma in nacizma, vendar nismo uspeli dobiti sredstev, da bi pomagali KO DIS pri tej dejavnosti.
Delegacija Spominskega muzeja holokavsta iz Washingtona se je 11. junija 2008 mudila na sedežu DIS in dogovorjeno je bilo, da bodo v živo posneli pričevanja 27 izgnancev starejših, od 80 let.
Komisija za stike s kraji izgnanstva pri IO DIS vzdržuje stike z župani nemških mest in daje pobude za obnavljanje in vzdrževanje grobov slovenskih izgnancev. V ta namen organizira tudi ekskurzije.

Vsa leta sodelujemo z Zvezo slovenskih izseljencev iz avstrijske Koroške in podelili smo predsedniku Jožetu Partlu najvišje priznanje, »zaslužni član DIS«.

V prvih mesecih leta 2009 so potekale intenzivne priprave za izvedbo prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma, ki smo ga v organizaciji Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 izvedli 6. junija 2009 v Ljubljani.

Pokrovitelj kongresa je bil predsednik RS dr. Danilo Türk, ki je imel na kongresu tudi pozdravni govor.

Na kongresu so imele referate delegacije sorodnih društev in organizacij iz naslednjih evropskih držav: Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Hrvaške, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije in Ukrajine. Kot gost se je udeležila kongresa tudi nemška delegacija iz mesta Rudolstadt in župan tega mesta se je v referatu opravičil Slovencem za nasilje, ki ga je nad našim narodom izvajala Hitlerjeva Nemčija.

Na kongresu je bilo sprejetih vseh osem predlogov Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, ki so objavljeni v brošuri kongresnih dokumentov, ki so jo prejeli vsi udeleženci kongresa.

Zaključek

Kot sestavni del poročila naj se delegati KO DIS seznanijo tudi z vsebino brošure o DIS, ki je izšla tik pred prvim evropskim kongresom, in s kongresnim referatom DIS, ki so ga prejeli v brošuri vsi udeleženci kongresa.

Zato vsega, kar smo delali, v tem poročilu nismo ponavljali.

Zahvaljujem se vsem predsednikom, predsednicam, odborom in članstvu DIS za sodelovanje in skupne napore, da organizacije DIS na vseh ravneh tako uspešno delujejo in da smo zato prepoznavni del slovenske civilne družbe.

Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945
Ivica Žnidaršič, prof.
predsednica