DruštvoDruštvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945 je bilo ustanovljeno 9. junija 1991. leta na rajhenburškem gradu v prisotnosti okrog 8000 slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev. Grad Rajhenburg je bil leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi; skozenj je šlo na trnovo pot izgnanstva okoli 45.000 Slovencev, zato je bilo ustanovno zborovanje Društva izgnancev Slovenije prav na tem gradu, v simboličen spomin in opomin na tragedijo izgnanstva. V gradu je tudi Muzej slovenskih izgnancev.
Pravni aktiOkrog 19.000 še živih slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev je organiziranih v 84 krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije, ki delujejo po vsej Sloveniji. Društvo izgnancev Slovenije ima svoj statut, krajevne organizacije DIS pa pravila za delovanje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je Društvu izgnancev Slovenije podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Najvišji organ društva je skupščina Društva izgnancev Slovenije 1941 – 1945. Vsake štiri leta skupščina izvoli predsednika, dva podpredsednika, izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. DejavnostiLeta 1941 je bilo slovensko ozemlje okupirano in razkosano med tri tuje države. Največji del je okupirala nacistična Nemčija, ki je začela tudi najbolj temeljito etnično čiščenje in si zadala nalogo, da napravi velik del Slovenije nemško. V okvir teh Hitlerjevih načrtov sta sodila tudi izgon Slovencev in naselitev kočevskih in drugih Nemcev. |
| Obvestila |
|---|
|
Razstava DIS v Šentjanžu v Ložu - St. Johann im Ros na avstrijskem Koroškem Otvoritev razstave o izgonu Slovencev in fašističnem in nacističnem nasilju tudi nad drugimi slovanskimi narodi med drugo svetovno vojno bo 8. maja 2012 ob 18.30 uri v Kulturnem in komunikacijskem centru v Šentjanžu v Rožu – St. Johann im Ros. Iz govora Ivice Žnidaršič na otvoritvi razstave DIS, 8. maja 2012 v Šentjanžu v Rožu – St. Johann im Ros Z razstavo obeležujemo 70. obletnico izgona Slovencev iz matične domovine leta 1941 in 70. obletnico izgona Slovencev iz avstrijske Koroške leta 1942. Tudi s to razstavo želimo prispevati k aktivnemu spominu na del zgodovine, ki ne sme v pozabo. |