Pravni aktiOkrog 12.500 še živih slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev je organiziranih v 84 krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije, ki delujejo po vsej Sloveniji. Društvo izgnancev Slovenije ima svoj statut, krajevne organizacije DIS pa pravila za delovanje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je Društvu izgnancev Slovenije podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Najvišji organ društva je skupščina Društva izgnancev Slovenije 1941 – 1945. Vsake štiri leta skupščina izvoli predsednika, dva podpredsednika, izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Izvršni odbor DIS ima več komisij: komisijo za organizacijsko dejavnost, komisijo za socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnine, komisijo za stike s kraji izgnanstva, prisilno delo, mednarodno dejavnost, komisijo za informativno –publicistično dejavnost in založništvo, statutarno, pravno komisijo ter uredništvo Vestnika DIS. |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |