Društvo izgnancev Slovenije

DruštvoPravni aktiDejavnostiSkupščine ObvestilaVestnikPublikacijePovezaveFoto arhivInformacijski center

Program Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 in njenih organov za leto 2008

Osnova za program dela Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 in njenih organov za leto 2008 je programska usmeritev sprejeta na Skupščini DIS 30. junija 2005 za obdobje junij 2005 – junij 2009.

Sprejete programske naloge v Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 uresničujemo in bomo z njimi  nadaljevali tudi v letu 2008.

Finančni načrt Skupščine DIS je narejen na predpostavki, da bo del programa za leto 2008 sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS in da bodo tudi v letu 2008 v predvidenem obsegu doseženi prispevki od dela članarine in naročnina za Vestnik DIS ter prispevale nekatere občine – podpisnice listine o sodelovanju z DIS pri nadaljnji obnovi zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici.

Programske naloge DIS so v glavnem posebnega družbenega pomena, zato jih pomaga financirati tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS.

Program obsega naslednja področja:

  1. Organizacijska dejavnost. Pomoč starejšim, bolnim in invalidnim članom ter njihovim svojcem. Ohranjanje zgodovinskega spomina in muzejska dejavnost.
  2. Mednarodna dejavnost in skrb za obnavljanje in vzdrževanje grobov v izgnanstvu umrlih izgnancev.
  3. Publicistična in založniška dejavnost ter izdajanje društvenega glasila Vestnik DIS.
  4. Dejavnost pri obnovi zbirnega taborišča za izgon Slovencev pri gradu Rajhenburg.

Za uresničevanje programa Društva izgnancev Slovenije v letu 2008 predvidevamo prihodke v višini 148.039,41 EU.

1. Društvene aktivnosti in organizacijska dejavnost. Pomoč starejšim. Ohranjanje zgodovinskega spomina in muzejska dejavnost.

Uspešno delovanje DIS kot celote temelji na dobrem in uspešnem delu krajevnih organizacij. Zato bo Izvršni odbor tudi v prihodnje skrbel za usklajevanje tistih aktivnosti oziroma nalog, ki so skupne vsem krajevnim organizacijam DIS. Pomagal bo tudi pri ustanavljanju novih krajevnih organizacij in sicer: v Tolminu, Rogaški Slatini, v Banja Luki za Slovence, ki živijo v Bosni in Hercegovini. Povezovali bomo KO DIS v območne odbore, kjer krajevne organizacije DIS povezujejo člane iz več občin.

Ustanovili bomo svet Skupščine DIS in imenovali še nove komisije pri IO DIS.

Napravili bomo natančen popis članstva DIS za leto 2007in si prizadevali za včlanjevanje svojcev in potomcev izgnancev ter beguncev v letih 1941-1945. V članstvo DIS bomo povabili tudi Slovence  potomce beguncev, ki so zaradi fašističnega nasilja pobegnili iz Primorske po letu 1920.

Organizirali bomo  tečaje in posvete za društvene prostovoljce, ki izvajajo oskrbovalne dejavnosti za osamele starejše, invalidne in bolne člane in njihove svojce na domu. V ta namen bomo organizirali posebne delovne skupine mladih za razne oblike pomoči ljudem v odročnih krajih (urejanje bivališč, košnja okrog bivališč, pripravljanje drv, spravilo poljščin, spremljanje k zdravniku, po opravkih itd.). V ta namen bomo zaprosili tudi sklad »Spomin, odgovornost in prihodnost« v Berlinu za sofinanciranje oskrbovalnih programov za žrtve nacizma in fašizma.

Organizirali bomo seminar za predsednike in predsednice Krajevnih organizacij DIS in druge aktiviste društva.

Prizadevali si bomo za sprejetje zakonskih rešitev, s katerimi bi dosegli pravice za uveljavitev odškodnine za odvzeto in uničeno materialno škodo nastalo med drugo svetovno vojno in sodelovali pri uveljavljanju pravic izgnancev in beguncev rojenih v izgnanstvu po 15. februarju 1945 ter organizirali pomoč članstvu DIS pri uveljavljanju na novo sprejetih zakonov.

Zbiranje spominov in pričevanj ter ohranjanje zgodovinskega spomina

Tudi v letu 2008 bomo zbirali spomine in pričevanja o izgnanstvu in begunstvu in predmete, povezane s tem obdobjem in o tem izdajali brošure, opremljali lokalne muzejske zbirke in prirejali razstave.
O izgonu Slovencev leta 1941 in o vračanju iz izgnanstva leta 1945 ne premoremo v Sloveniji niti enega dokumentarnega, igranega ali televizijskega filma. Zato bomo pripravili film o teh dogodkih.

Napravili bomo raziskavo o okupiranem ozemlju Slovenije s strani NDH med drugo svetovno vojno.

Za ohranjanje zgodovinskega spomina bomo pomagali pri sofinanciranju pomnikov in praporov DIS v nekaterih večjih  KO DIS in organizirali ob dnevu izgnancev, 7. juniju 2008 razstavo o dejavnosti DIS, ter sodelovali pri organiziranju treh območnih prireditvah ob dnevu izgnancev.

Pohodi ob nemško-italijanski in nemško-NDH okupacijski meji

Pod pokroviteljstvom Društva izgnancev Slovenije bo v letu 2008 v okviru ohranjanja zgodovinskih dejstev organiziran šesti pohod ob nemško-italijanski okupacijski meji od Murnc do Telč in četrti pohod od Telč do Bučke. V letu 2008 bomo prvič organizirali pohod ob okupacijski meji med fašistično Nemčijo in NDH. Vezano na pohod bomo natančno popisali slovenske vasi, ki jih je v letih 1941-1945 okupirale NDH. Ob tej okupacijski meji bomo postavili originalne mejne kamne v vasi Jesenice na Dolenjskem in vaseh Brezje – Ponikve.

Sodelovali bomo pri drugem pohodu po vaseh izgnanih Kozjancev od Kozjega do Zagorja.
Ob teh pohodih bodo organizirani tudi kulturne prireditve, ogledi pomnikov in druge oblike ohranjanja spomina na hude čase okupacije.
Širitev vsebine muzejskih zbirk

V letu 2008 bomo nadaljevali dejavnost za dopolnitev muzejske zbirke o izgonu Slovencev na gradu Rajhenburg v Brestanici še z gradivom o preganjanju drugih evropskih narodov Francozov, Čehov, Poljakov, Ukrajincev, Rusov in drugih  med drugo svetovno vojno. Želimo, da bi ta muzej postopoma postal evropski muzej o žrtvah nacizma in fašizma v letih 1920-1945.

Seminarji za profesorje zgodovine

Tudi v letu 2008 bomo skupaj z Zavodom za šolstvo organizirali 8-urne seminarje za profesorje zgodovine na osnovnih in srednjih šolah o okupaciji in razkosanju Slovenije leta 1941, o genocidni politiki do Slovencev med drugo svetovno vojno in o izgonu Slovencev v letih 1941−1945. O vsem tem so profesorji zgodovine premalo seznanjeni,  ker te tematike ni bilo v okviru univerzitetnega študija niti v šolskih učbenikih.
Simpozij o vojni škodi

Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945 ima zbrane podatke o vojni škodi, ki so jo med drugo svetovno vojno povzročili okupatorji, in podatke o tem, kaj je nekdanja država Jugoslavija zahtevala in koliko vojne škode so naslednice agresorskih držav poravnale. Začeli bomo s pripravami za organizacijo simpozija o vojni škodi, da bi o tem seznanili vse zainteresirane državne organe in ustanove, zlasti pa Medresorsko komisijo Vlade RS za obravnavo vprašanj vojne škode. Pri tem bomo sodelovali  z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za kulturo RS.

Urejanje arhivov, poslovno-organizacijski stroški, najemnina za poslovne prostore in drugi materialni stroški.

Nadaljevali bomo urejanje arhiva DIS. Ker gre za obsežno arhivsko gradivo, ga bomo del posredovali Arhivu RS, preostalo pa bo v informacijskem centru DIS in na voljo mladim na srednjih, višjih šolah in univerzah za pripravo seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij.

Sedež društva je v Ljubljani, Komenskega 7, in stroške za poslovne prostore plačuje Mestni občini Ljubljana. V letu 2008 bi zaradi velikega obsega dejavnosti radi zaposlili vsaj eno administrativno moč. Vse drugo strokovno in upraviteljsko delo pa se v DIS še vedno opravlja brezplačno.

2. Mednarodna dejavnost

V letu 2008 bomo nadaljevali dosedanja prizadevanja za povezovanje s sorodnimi organizacijami v Nemčiji, Italiji, Franciji, Poljski, Češki, Slovaški, Rusiji in drugih evropskih državah, katerih prebivalci so doživeli podobno usodo kot slovenski izgnanci, z namenom, da bi oblikovali evropski odbor žrtev nacizma in fašizma v letih 1920─1945. Zavzemali se bomo, da bi ta odbor imel domicil v Sloveniji, kjer je bilo, glede na število prebivalcev, izgnancev in drugih žrtev nacističnega in fašističnega nasilja največ.

Podpisali bomo pogodbe o sodelovanju s sorodnimi društvi v Evropi in začeli  s pripravami na evropski kongres žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945, ki naj bi bil v Ljubljani jeseni 2008.

Zavzemali se bomo za to, da bi muzej izgnancev v Brestanici postopoma prerasel v muzej z evropsko vsebino.

Za  predstavnike tujih predstavništev in ambasad,  akreditirane v Sloveniji, bomo organizirali oglede tega muzeja in ogled hlevov pri gradu Rajhenburg, skozi katere je moralo v nasilni izgon več kot 63.000 Slovencev.

Nadaljevali bomo sodelovanje z Zvezo slovenskih izseljencev v Celovcu. Krajevno organizacijo DIS v Zagrebu, katere člani so Slovenci, ki živijo na Hrvaškem in s Krajevno organizacijo DIS v Banja Luki, ki živijo v Bosni in Hercegovini.

V Zagrebu v Slovenskem domu bomo v sodelovanju s KO DIS - Zagreb marca 2008 odprli razstavo o izgonu Slovencev v letih 1941-1945.

Poglobili bomo stike z nekaterimi župani mest v tujini, kjer so bila izgnanska taborišča, ter sodelovali pri organiziranju izletov v  kraje izgnanstva in poskrbeli, da bo tragedija izgona Slovencev opisana tudi v nemških in drugih evropskih časopisih.

Sodelovali bomo z župani nemških mest, kjer še niso urejeni grobovi slovenskih izgnancev, in podpirali sprejemanje sporazumov Slovenije o urejanju vojnih grobov tudi z Italijo, Poljsko, Češko, Slovaško in državami nekdanje Jugoslavije, kjer grobišča slovenskih izgnancev še niso urejena. Zavzemali se bomo, da bi v tem mandatnem obdobju odkrili pomnika v dveh izgnanskih taboriščih v Nemčiji kot tudi pomnik v Italiji.

Vzpodbujali bomo državne organe Slovenije in Nemčije, da povečajo skrb za ohranjanje grobov slovenskih izgnancev.

V letu 2008 bomo napravili analizo dejavnosti, ki jih je izvajalo Društvo izgnancev Slovenije 1941−1945 za uveljavitev odškodnin za prisilno delo po nemškem zakonu »Spomin, odgovornost in prihodnost« in avstrijskem Zakonu o spravi. Pri tem bomo opisali tudi sodelovanje Društva izgnancev Slovenije s skupino odvetnikov v Londonu, z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) v Ženevi in avstrijskim Skladom sprave na Dunaju. Poročilo o tem bomo posredovali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru RS.

Sodelovali bomo z organi Mednarodne organizacije za starejše ljudi (EURAG) in jim posredovali izkušnje pri organiziranju starejših ljudi – žrtev vojnega nasilja v okviru krajevnih organizacij DIS in izkušnje o oskrbovalnih programih DIS.

Sodelovali bomo z Fundacijo »Spomin, odgovornost in prihodnost« v Berlinu in se prijavili na razpis za pomoč pri financiranju oskrbovalnih programov pomoči žrtvam nacizma.

Publicistična in založniška dejavnost

V letu 2008 bomo izdali pet številk Vestnika DIS v obsegu 10 do 12 strani v nakladi okrog 9.000 izvodov.

Izdali in založili bomo brošuro o tematski konferenci DIS z mednarodno udeležbo o prizadevanjih za uveljavitev odškodnin po nemškem in avstrijskem zakonu in brošuro o DIS ter ponatisnili brošuro o umrlih Slovencih v izgnanstvu v letih 1941-1945. Začeli  bomo z zbiranjem gradiva za  III. knjigo Spominov in pričevanj.

V okviru založniške dejavnosti bo DIS sodeloval pri izdaji brošure KO DIS Brežice o korespondenci med izgnanci in tistimi, ki so v letih 1941-1945 živeli na svojih tleh ter pri izdaji zloženke o okupaciji Slovenije s strani NDH v letih 1941-1945.

Dejavnost pri nadaljnji obnovi zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici

V letu 2008 bo Društvo izgnancev Slovenije nadaljevalo dela za notranjo ureditev še 2 prostorov v nizki stavbi taborišča in konjušnice. V ta namen smo  zaprosili za sredstva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in druge sponzorje, saj bo  dinamika nadaljnje obnove taborišča  odvisna od višine zbranih sredstev.

Društvo izgnancev Slovenije
Ivica Žnidaršič, prof.
predsednica

 

 

Obvestila

Obvestilo članom DIS
18. december 2018

Obveščamo vas, da bomo tudi v letu 2019 organizirali izlet v kraje izgnanstva in obisk pokopališč umrlih izgnancev med drugo svetovno vojno.

Več »

Sporočilo za javnost iz Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, 29. september 2018
18. december 2018

Slovenski izgnanci in begunci smo kot žive priče strahot in nasilja, ki so jih izvajali fašisti in nacisti, ogorčeni, da se v Evropi in pri nas ponovno pojavljajo gibanja fašizma in nacizma. Priča smo poizkusom spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne. S popačenjem dejstev se zamegljujejo dogajanja večletne brutalne politike okupacijskih držav. Posamične povojne zunajsodne ukrepe, ki jih obsojamo, se enači s fašističnimi in nacističnimi dejanji. Edini način, da preprečimo ponovitev strahotnih dejanj iz druge svetovne vojne, je ozaveščanje mlajših generacij o času, ko je bil svet izpostavljen in ogrožen zaradi nasilja in genocidne politike fašističnih in nacističnih sistemov.

Več »

Sklepi Skupščine DIS, ki je bila 29. 9. 2018 v Ljubljani
18. december 2018

Delegati so sprejeli poročilo o delu DIS od junija 2017 do junija 2018. Delegati so sprejeli tudi program dela Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 za leto 2019 z dopolnitvami, da se oblikujejo tudi pokrajinski odbori DIS.

Več »