Obvestila

POROČILO o delu Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 in njenih organov od junija 2013 do junija 2014
15. oktober 2014

Poročilo obsega: 1. a) Organizacijska dejavnost društva b) Socialna in zdravstvena dejavnost DIS c) Ohranjanje zgodovinskega izročila, spominska obeležja in vojna grobišča 2. Mednarodna dejavnost 3. Informativna, publicistična in založniška dejavnost 4. Vzdrževanje in notranja oprema taborišča za izgon Slovencev – hlevov pri gradu Rajhenburg

1.    a) Organizacijska dejavnost društva
Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 je tudi v drugi polovici leta 2013 in v prvi polovici leta 2014 aktivno delovalo. Sestajali so se Izvršni odbor  Skupščine DIS, Nadzorni odbor in komisije za posamezna področja. V marcu 2014 so se sestali na skupščini DIS tudi delegati 85 Krajevnih in Območnih organizacij DIS. Na tej seji so obravnavali finančno-materialno poslovanje DIS in sprejeli zaključni račun za leto 2013.
Komisija za odškodnine se je letos še dvakrat sestala, in sicer 24. februarja in 30. julija 2014.
Sestal se je tudi Svet Skupščine DIS in redno je imel seje tudi Kolegij DIS.
Dopolnjevali smo argumente za pripravo zakona o povrnitvi gmotne škode, nastale med drugo svetovno vojno.
Javili smo se na razpis za sofinanciranje programa DIS na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar smo prejeli na tem razpisu samo 29.077,20 evra, kar je za leto 2014 polovico manj kot v letu 2013. Razočaranje je zato veliko in tudi program smo morali zmanjšati.
Pomagali smo več Krajevnim in Območnim organizacijam DIS pri delu in urejanju organizacijskih vprašanj.
Januarja 2014 smo pripravili za ministrstvo poročilo o porabi družbenih sredstev v drugi polovici leta 2013.


1.    b) Sociala in zdravstvo
Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 je 14. novembra 2013 organiziralo seminar za prostovoljce DIS za organiziranje pomoči članom DIS na domu v okviru Krajevnih in Območnih organizacij DIS.
Seminarja se je udeležilo 40 aktivistov DIS iz Krajevnih in Območnih organizacij DIS Ljubljane, Trbovelj, Jesenic, Radelj ob Dravi, Bučke, Zagorja ob Savi, Trebnjega, Slov. Bistrice, Slov. Konjic, Podbočja, Ptuja, Brestanice, Bistrice ob Sotli, Nove Gorice, Boštanja, Studenca, Leskovca, Kamnika, Škofje Loke in Kranja.
Udeleženci seminarja so bili seznanjeni s pravicami starejših po zakonu o socialnem in zdravstvenem varstvu in zakonih o žrtvah vojnega nasilja ter negi in pomoči na domu onemoglim in osamljenim izgnancem.
Seminar je pripravila in razpisala predsednica DIS, vodil pa ga je Albin Pražnikar, podpredsednik DIS. Uvodno obrazložitev seminarja je podala Hilda Marc, predsednica organizacijske komisije pri Izvršnem odboru DIS. Nato so udeleženci poslušali naslednja predavanja:
•    Kaj lahko starejši sam naredi za svoje zdravje (dr. med. Meta Mencej)
•    Socialna oskrba na domu – v in izven mreže javne službe (Mateja Nagode, raziskovalka na Inštitutu za socialno varstvo)
•    Pravice iz zdravstvenega varstva (mag. Zdenka Tičar, iz Ministrstva za zdravje)
•    Etični kodeks prostovoljca (mag. Marinka Kapel).

Udeleženci so bili z vsebino in organizacijo seminarja zelo zadovoljni, saj so dobili precej informacij za nadaljnje razvijanje oblik pomoči starejšim, osamelim in pomoči potrebnim članom DIS na domu.
Za razvijanje te dejavnosti so Krajevne in Območne organizacije DIS organizirale še sestanke članov DIS v 54 krajih po Sloveniji.
Razvijamo oblike pomoči, ki jih ne opravljajo socialne in patronažne službe in druge humanitarne organizacije, so pa zelo pomembne za starejše ljudi: urejanje bivališč in okolice hiš, pomoč pri poljskih delih, spremljanje po opravkih, k zdravniku, v trgovino, na pošto in pomoč še pri drugih opravilih, ki jih starejši ne zmorejo več.

1.    c) Ohranjanje zgodovinskega izročila, spominska obeležja in vojna grobišča

Večje prireditve DIS
Sodelovali smo pri dveh prireditvah v drugi polovici leta 2013, in sicer na Bučki ob 68. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva ter srečanju gorenjskih izgnancev. Na Bučki sta na prireditvi govorila Gregor Kaplan in dr. Janko Prunk. Udeležence so pozdravili tudi župan Občine Škocjan Jože Kepler in krajan ter bivši poslanec mag. Franc Žnidaršič.
Druga prireditev na Bučki je bila 5. julija 2014. Slavnostni govornik je bil Martin Podlesnik, član Izvršnega odbora DIS.
Srečanje gorenjskih izgnancev je bilo 6. 7. 2013 na Bledu. Udeležili so se ga izgnanci osmih Krajevnih organizacij DIS Gorenjske. Udeležence sta pozdravila Janez Komljanec, podpredsednik DIS, in župan Bleda Janez Fajfar. Letos pa so se gorenjski izgnanci in begunci zbrali na prireditvi 21. junija 2014 v Bohinjski Bistrici. Slavnostni govornik je bil Jakob Medja, predsednik KO DIS Srednja Dobrava.

Prireditev ob 70. obletnici izgona Slovencev iz Komna in okolice ter iz Branika.
Prireditev v Komnu in Braniku je bila 15. februarja 2014. V Komnu je bil slavnostni govornik dr. Janko Prunk, predsednik Sveta DIS, v Braniku pa Ivan Birsa, predsednik KO DIS Branik.
Prireditev so imeli 5. aprila 2014 tudi v Mošnjah ob 70. obletnici požiga vasi in izgona prebivalcev.  

Prireditev ob dnevu izgnancev – sedmem juniju
Za ohranjanje zgodovinskega spomina na grozote, ki so jih izvajali fašistični in nacistični sistemi med drugo svetovno vojno nad Slovenci, je bilo ob dnevu izgnancev več prireditev:
5. junija 2014 je bila velika prireditev v Ljubljani, v Športnem parku Mostec. Udeležba na prireditvi je bila kar velika, saj so prišli izgnanci in begunci celo iz Lendave, Nove Gorice, Radovljice, Novega mesta in od drugod.
Med gosti so bili tudi: Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, Ivan Pivk, častni predsednik Zveze vojnih invalidov Slovenije, Angela Zadnikar, predsednica Civilnih invalidov vojn Slovenije, Slavko Grčar, podpredsednik Zveze združenj borcev Slovenije, Matjaž Špat, predstavnik Odbora koncentracijskih taborišč, Julka Žibert, svetnica Mestne občine Ljubljana, in dr. Janko Prunk, predsednik Sveta Društva izgnancev Slovenije 1941–1945.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil mag. Franc Žnidaršič, častni član DIS.
Prireditev ob dnevu izgnancev je bila 6. junija tudi v Mariboru, pred Meljsko vojašnico, od koder je 7. junija 1941 krenil v neznano prvi transport izgnancev iz Slovenske Bistrice, nato pa so sledili še drugi transporti.
Slavnostni govornik je bil Janez Komljanec, podpredsednik DIS.
Krajevna organizacija DIS Trbovlje je 6. junija organizirala srečanje članov DIS in svojcev ter Trboveljčanov v parku pred občino. Udeležencem sta govorila mag. Franc Žnidaršič, častni član DIS, in Ivan Tolar, predsednik KO DIS.
V Krškem so se zbrali člani DIS na prireditvi ob prazniku Krajevne skupnosti 14. junija 2014.

Razstave DIS
V okviru ohranjanja zgodovinskega izročila smo v prvi polovici leta 2014 organizirali dve razstavi o izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi, in sicer od 1. do 28. februarja 2014 je bila razstava DIS v Novi Gorici, v prostorih Občine Nova Gorica. Od 1. do 15. junija 2014 pa smo v sodelovanju z Muzejem žrtev genocida organizirali razstavo v središču Beograda, na Kalemegdanu.
Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 in Krajevne in Območne organizacije DIS skrbijo za 37 spominskih obeležij o izgonu in umrlih Slovencih v izgnanstvu.

Pohodi ob nemško-italijanski in nemško-NDH okupacijski meji
Za ohranjanje zgodovinskega spomina smo sodelovali pri organiziranju pohodov ob nemško-italijanski okupacijski meji od Murnc do Telč 26. aprila 2014 in ob nemško-NDH okupacijski meji 7. junija 2014. Pohod po vaseh izgnanih Kozjancev je bil septembra 2013 in 2014.
Cilj teh pohodov je seznanjanje mladih generacij z genocidno okupacijo in razkosanjem Slovenije leta 1941 kar med štiri države. Na zaključnih prireditvah so govori in tudi kulturni programi, kjer se zbere poleg članov DIS tudi veliko mladine.

Sodelovanje z Muzejem novejše zgodovine Slovenije
Za Muzej novejše zgodovine v Ljubljani smo zbrali veliko fotografij iz izgnanstva za dopolnitev Muzeja slovenskih izgnancev na gradu Rajhenburg.
Muzeju smo dali na voljo celoten komplet fotografij, ki jih imamo v Informacijskem centru DIS, in pregled preko 300 taborišč, v katera so bili izgnani Slovenci, ter zemljevide, kjer so bila ta taborišča na ozemlju tretjega rajha.
Muzej je dobil tudi imenski seznam v izgnanstvu umrlih Slovencev in seznam krajev smrti. Muzeju smo izročili tudi brošuro DIS, kjer so ti podatki objavljeni, in tudi podatke o tem, kako naše društvo sodeluje z nemškimi župani pri vzdrževanju grobov Slovencev.
Muzej novejše zgodovine pa ni uresničil sklepa Skupščine DIS, da bi 7. junija 2014 vrnili na grad Muzej slovenskih izgnancev.

Informativne konference in sodelovanje s tiskom in RTV
V prvi polovici leta 2014 smo imeli več informativnih konferenc o vojni škodi, ki so jo povzročili okupatorji, o izgonu Slovencev in nujnosti izterjave vojne škode od Nemčije.
Sredstva javnega obveščanja smo obveščali o vseh naših prireditvah. Revija Svobodna misel je objavila naš daljši članek z naslovom »Več človečnosti za človeštvo«.

2.    Mednarodna dejavnost
Mednarodni odbor izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945 ima domicil pri Društvu izgnancev Slovenije, kjer hranimo tudi dokumentacijo od ustanovitve tega odbora na prvem evropskem kongresu leta 2009. Mednarodni odbor še vedno vodi predsednica DIS.
Skladno s pravili Mednarodnega odbora so sestanki odbora vsako leto v drugi državi. Leta 2013 je bil sestanek v Moskvi 6. in 7. septembra. Na tem sestanku je bil zopet govor o tem, da bi na gradu Rajhenburg nastal evropski muzej žrtev fašizma in nacizma.
Na sestankih v Moskvi je bila sprejeta tudi pobuda za Mednarodno zvezo spominjanja na holokavst, da bi se pod pojmom holokavst moral navajati tudi genocid nad Slovenci.
V Mednarodni odbor so bili imenovani tudi predstavniki društev žrtev nacizma iz Belorusije in Estonije.
Bilo je tudi več telefonskih razgovorov z župani nemških mest glede skrbi za grobove Slovencev, umrlih v izgnanstvu v Nemčiji.
V Vestniku DIS smo razpisali program izleta v Srbijo v kraje, kamor so bili Slovenci izgnani med drugo svetovno vojno, vendar izleta nismo uresničili, ker je bilo prijav premalo.
Protifašistični manifest
Pobudniku Evropskega protifašističnega manifesta Grku Yorgosu Mitraliasu smo poslali sporočilo o tem, da podpiramo Evropski protifašistični manifest in da so ga podprle tudi druge evropske organizacije in društva, ki so vključeni v Mednarodni odbor izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945.
Yorgos Mitralias se je predsednici DIS zahvalil za podporo in poslana gradiva in jo informiral o tiskovni konferenci, na kateri je novinarje seznanil o delovanju DIS in Mednarodnega odbora s sedežem v Ljubljani.

Razstava DIS o izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi v Beogradu
Društvo izgnancev Slovenije 1941- 1945 je na Kalemegdanu v Beogradu 1. junija postavilo in 2. junija odprlo razstavo o izgonu slovenskih izgnancev in drugih slovanskih narodov.
Pobudo za razstavo sta prevzela Vojni muzej in Muzej žrtev genocida Beograd.
Na pot v Beograd je odšla delegacija DIS v sestavi: Albin Pražnikar, Gregor Kaplan, Milan Skledar  ter Alojz Rupar in Peter Rupar.
Direktor Muzeja žrtev genocida dr. Veljko Đurić je delegacijo DIS pričakal in lepo sprejel.
Na otvoritvi so imeli govore:
•    Dr. Ivan Mijatović, direktor Vojnega muzeja, ki je bil navdušen nad razstavo in se je zahvalil, da je lahko sodeloval pri odprtju te razstave.
•    Dr. Veljko Đurić, direktor Muzeja žrtev genocida, je v otvoritvenem govoru opisal izgon Srbov in izgon Slovencev v Srbijo ter poudaril, da razstava lepo prikazuje dogajanje v drugi svetovni vojni.
•    Milan Predan, namestnik veleposlanika Republike Slovenije v Srbiji, je omenil, da se v prostoru čutita dobro razpoloženje vseh prisotnih ter dobra energija.
•    Nato je Albin Pražnikar, podpredsednik DIS, imel kratek pozdravni govor. Zahvalil se je obema direktorjema za lep sprejem delegacije DIS in za organizacijo te razstave v Beogradu. V znak zahvale je Albin Pražnikar podelil priznanje za izvedbo te razstave Vojnemu muzeju. Prevzel ga je direktor dr. Ivan Mijatović.  Priznanje Muzeju žrtev genocida je prevzel direktor dr. Veljko Đurić.
•    Zatem je imel referat Gregor Kaplan. Govoril je o razstavi, postavljeni po drugih krajih, kjer so jo povsod  lepo sprejeli, ter o Evropskem muzeju, ki naj bi ga odprli na gradu Rajhenburg v Brestanici.
Razstava v Beogradu je bila odprta  do 14. junija.

3.    Informativna, publicistična in založniška dejavnost
V oktobru 2013 je izšla dvojna številka Vestnika DIS (101–102), v kateri smo objavili vsebino programsko–volilne Skupščine DIS in predstavili člane Izvršnega odbora DIS, Nadzornega odbora DIS, Častnega razsodišča DIS in Sveta Skupščine DIS.
V decembru 2013 je izšla 103. številka Vestnika  DIS. V njej smo objavili program Skupščine DIS in njenih organov za leto 2014. V marcu in juniju 2014 so izšle 3 številke Vestnika, 104. in 105-106.
Vestnik DIS redno dobiva okoli 6000 članov DIS, kar je premalo, in se nad tem morajo zamisliti tudi Krajevne in Območne organizacije DIS ter se potruditi, da bi vsaka izgnanska družina dobivala Vestnik pa tudi potomci.
Pripravili in tiskali smo brošuro z vsebino sestanka Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki je bil v Kijevu. Knjižica je tiskana v angleškem, slovenskem in ruskem jeziku.
Izdali smo dopolnjeno brošuro z imeni Slovencev, umrlih v izgnanstvu in begunstvu, ter krajih pokopa v Nemčiji, na Madžarskem in krajih nekdanje Jugoslavije. Člani brošuro lahko dobite pri svojih Krajevnih in Območnih organizacijah DIS.
Organizirali smo tiskovno konferenco ob dnevu odprtih vrat v zbirnem taborišču za izgon Slovencev 28. 9. 2013. Pripravili smo informacijo o aktualnih vprašanjih za časopis Dnevnik in redno obveščali tisk in RTV. O vseh pomembnejših dejavnostih DIS smo posneli tudi filmski zapis in naredili slike.

4.    Vzdrževanje in notranja oprema taborišča za izgon Slovencev - hlevov pri gradu Rajhenburg
V zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici smo 28. septembra 2013 in 7. junija 2014 organizirali dan odprtih vrat. Bili smo prijetno presenečeni, saj si je taborišče prišlo ogledat veliko ljudi.
V enem od obnovljenih prostorov taborišča smo razstavili predmete iz izgnanstva, ki smo jih zbrali v prvi polovici leta 2013.
V drugi polovici leta smo v  taborišču obnovili stopnice v listnico, kjer so bila na tleh na slami ležišča izgnancev. V letu 2014 pa smo obnovili konjušnico.
Imeli smo razgovor z županom Občine Krško, da bi Muzej slovenskih izgnancev postavili nazaj na grad Rajhenburg 7. junija 2014, na dan izgnancev, vendar Muzej novejše zgodovine tega ni uspel narediti.
Več o delu Skupščine DIS in njenih organov lahko preberete tudi v prejšnji številki Vestnika DIS.

Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945
Ivica Žnidaršič, prof.
predsednica

« Nazaj