ObvestilaJavno pismo predsednikom evropskih držav in voditelje Evropske unije Na zasedanju Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev nacizma in fašizma v letih 1920-1945, na Slovaškem v Bratislavi je 11 društev in organizacij iz evropskih držav (Slovenije, Slovaške, Češke, Poljske, Ukrajine, Rusije, Belorusije, Estonije, Avstrije, Srbije ter Bosne in Hercegovine), sprejelo javno pismo za predsednike evropskih držav in voditelje Evropske unije.
No.: 23 /2014 Date: 29. 9 . 2014 Spoštovani gospod Želim vas obvestiti, da je bilo 19. in 20. septembra 2014 zasedanje Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev nacizma in fašizma v letih 1920 --- 1945, na Slovaškem v Bratislavi. Na tem zasedanju ki se ga je udeležilo 11 društev in organizacij iz evropskih držav (Slovenije, Slovaške, Češke, Poljske, Ukrajine, Rusije, Belorusije, Estonije, Avstrije, Srbije ter Bosne in Hercegovine), smo sprejeli tudi javno pismo za predsednike evropskih držav in voditelje Evropske unije. Pismo so podpisali vodje delegacij na zasedanju. V prilogi Vam pošiljamo to pismo z željo, da ga preberete in nam sporočite svoje mnenje glede naših pobud. Vaš odgovor bomo obravnavali na naslednjem zasedanju Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma, ki bo 16. in 17. maja 2015 na Češkem, v Pragi. Za odgovor se Vam že vnaprej zahvaljujemo in Vas z vsem spoštovanjem lepo pozdravljamo.
Ivica Žnidaršič, prof. predsednica Mednarodnega odbora
Javno pismo predsednikom evropskih držav in voditeljem Evropske unije |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |