ObvestilaSlovenska in evropska javnost bi se morala po mnenju društva izgnancev upreti spreminjanju zgodovine Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 je ob dnevu izgnancev in 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva javnost pozvalo, naj se upre spreminjanju zgodovine druge svetovne vojne.
Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je v uvodnem nagovoru omenila, da so leta 1941 okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovalne in genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile kočevske in druge Nemce. Cilj fašistov in nacistov je bil izbrisati Slovenijo in Slovence z zemljevida Evrope. Poudarila je tudi, da do izgona Slovencev ni prišlo zaradi partizanskega upora. Tako so leta 1941 izgnali 63.000 Slovencev, od teh 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju Tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško in 7500 v Srbijo. "Danes mineva 70 let, odkar smo se vrnili iz izgnanstva in begunstva na opustošene domove, Nemčija pa še ni poravnala vojne škode," je poudarila Žnidaršičeva. Pričakuje, da bo vsaj 12. slovenska vlada poskušala uresničiti njihove zahteve in pobude, da se premoženje, ki so ga pustili v Sloveniji Avstrijci in Nemci, na račun vojne škode nameni za odškodnine slovenskim izgnancem in beguncem ter drugim upravičencem. Prireditve se je med številnimi tujimi in domačimi gosti udeležil tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Začel je z zadnjim refrenom himne Hej brigade (na Slovenskem smo mi gospodar) in se vprašal, ali smo na Slovenskem še res mi gospodar, potem ko država proda vse narodovo premoženje. Kučan se je dotaknil tudi partizanstva. Kot je poudaril, je bil prav eden od vzgibov za partizanski upor tudi dejstvo, da so Nemci začeli Slovence množično izganjati z njihovih domov, da bi slovensko ozemlje naredili nemško. "To je treba povedati tistim, ki jim ni jasno, kje smo bili Slovenci v času druge svetovne vojne in zakaj je prišlo do partizanskega upora," je še dodal.
|
| Obvestila |
|---|
|
Poslovila se je prof. Ivica Žnidaršič - humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev V 91. letu je umrla humanistka in neustrašna borka za pravice slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja v drugi svetovni vojni profesorica Ivica Žnidaršič. Profesorica Ivica Žnidaršič je bila srce, obraz in vest slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja. Izteka se rok za oddajo zahtevka za izplačilo nadomestila za premoženjsko vojno škodo Upravičenci do izplačila pavšalnega nadomestila za premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne lahko oddajo zahtevek na upravni enoti najkasneje do 9. februarja, so sporočili z ministrstva za obrambo. Zahtevek za pavšalno odškodnino v višini 8000 evrov lahko vložijo izključno živeči upravičenci. Oddajanje zahtevkov za pavšalno nadomestilo premoženjske škode Odškodnina v višini 8000 evrov pripada še živečim žrtvam vojnega nasilja in bo izplačana (po 2000 evrov) v prvem trimesečju prihodnjih štirih let. Zahtevke je treba vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki je bil v Uradnem listu (številka 56/2025) objavljen 25. 7. 2025, torej do 9. 2. 2026. Poslanci DZ sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni DZ je z 52 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni. Proti koalicijskemu predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Država bo upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma zakonitim dedičem skladno z zakonom izplačala pavšalni znesek 8000 evrov. |