Obvestila

Predlog Poročila o delu Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 in njenih organov od junija 2014 do junija 2015
22. september 2015

V času, za katerega dajemo poročilo, so organi Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 opravili izjemno veliko dela in s tem povečali ugled Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. Pridobili so tudi nove člane DIS, pa tudi zanimanje za Vestnik DIS se je povečalo.

Poročilo obsega naslednja poglavja:
1.  a)  Organizacijska dejavnost društva
     b)  Socialna in zdravstvena dejavnost DIS
     c)  Ohranjanje zgodovinskega izročila, spominska obeležja in vojna grobišča
2.  Mednarodna dejavnost
3.  Informativna, publicistična in založniška dejavnost
4.  Vzdrževanje in notranja oprema taborišča za izgon Slovencev – hlevov pri gradu Rajhenburg
5.  Finančno vprašanje

1a) ORGANIZACIJSKA DEJAVNOST

Tudi v času, za katerega dajemo poročilo, so redno delovali vsi organi Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. Skupščina DIS se je sestala

27. septembra 2014. Na sestanku so sodelovali delegati Krajevnih in območnih organizacij DIS. Obravnavali smo poročilo o delu od junija 2013 do junija 2014 in sprejeli program dela Skupščine DIS in njenih organov za leto 2015. Sestanek Skupščine DIS je bil tudi 20. marca 2015. Na njem je bil sprejet zaključni račun Skupščine DIS za leto 2014. Zaključni račun za leto 2014, ki ga je pregledal Nadzorni odbor Skupščine DIS 19. februarja 2015. Sestala sta se tudi Izvršni odbor DIS (16. 3. 2015, 27. 5. 2015) in kolegij DIS (28. 1. 2015, 16. 3. 2015, 29. 4. 2015 in 27. 5. 2015).

Januarja 2015 smo pripravili poročilo za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o delu v drugi polovici leta 2014 in porabi družbenih sredstev v letu 2014 ter priložili vse račune. Junija 2015 smo pripravili poročilo za to ministrstvo o porabi sredstev v prvi polovici leta 2015.

Za vseh šest mesecev v prvem polletju 2015 smo za vsak mesec posebej poročali ministrstvu o porabi sredstev in zaprosili ministrstvo za dvanajstino odobrenih sredstev za tekoče leto.

Pobude za obravnavo vprašanj o vojni škodi v Državnem zboru RS 

Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 je januarja letos izdalo knjigo "Nemčija še ni plačala vojne škode. Vojna škoda in vojne odškodnine" za potrebe državnih organov Republike Slovenije, za poslance DZ in člane DIS, zainteresirane za uveljavljanje odškodnin za gmotno škodo.

Predstavitev knjige je bila 24. februarja 2015 v Muzeju novejše zgodovine. Prišlo je veliko uglednih osebnosti, dvorana je bila nabito polna. Promocijo knjige je organiziral, poslal vabila in imel glavno predstavitev zgodovinar dr. Janko Prunk. O knjigi je govoril tudi dolgoletni poslanec mag. Franc Žnidaršič.

V knjigi so navedeni podatki o priznani vojni škodi na mirovnih in reparacijskih konferencah leta 1945 in 1946, o popisu vojne škode, o dobljeni vojni škodi in številni dokumenti o vojnih odškodninah.

Zelo smo si prizadevali, da bi dosegli v Državnem zboru RS razpravo o izterjavi vojne škode od Nemčije in da bi se začel postopek za sprejem zakona o poravnavi gmotne škode. Mag. Franc Žnidaršič, in predsednik Demokratične stranke dela, je pripravil poslansko vprašanje z obrazložitvijo, ki ga je v DZ RS postavila Združena levica konec marca 2015. Zelo smo bili začudeni, da je za predlog za obravnavo vprašanj vojne škode v DZ glasovalo samo 8 poslancev. Pričakujemo, da boste delegati na Skupščini poročali, kaj so rekli poslanci, za kaj so glasovali proti.

Odziv na anketo za ugotavljanje, koliko članov DIS bi uveljavilo premoženjsko vojno škodo, je bil velik. Ugotovili smo, da ima več kot četrtina anketirancev podatke o višini odobrene vojne škode, veliko pa teh potrdil nima. Še letos bo sklican sestanek z direktorji arhivov, da bi se dogovorili, kako bo z izdajanjem potrdil oz. sklepov komisij za vojno škodo.

Komisija za obravnavo vprašanj vojne škode pri Izvršnem odboru DIS bo še naprej dajala pobude, da bi Krajevne in Območne organizacije DIS vključile v svoje programe informiranje članov DIS o dejavnostih DIS za utemeljitev že doseženih pravic in njihovo ohranitev ter pobud za dosego pravic za poravnavo gmotne škode. O vsem tem člani DIS premalo vedo.

Dosegli smo, da je bilo objavljenih kar precej informacij o odprtih vprašanjih vojne škode na televiziji ter v dnevnem časopisju in revijalnem časopisju.

1b) SOCIALNO ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

Povprečna starost članstva DIS je 79 let, zato so potrebe za organiziranje pomoči na domu ostarelim, bolnim, invalidom in osamelim članom DIS vse večje.

Tudi v drugi polovici leta 2014 smo spodbujali KO DIS za razvijanje tistih oblik pomoči, ki jih ne opravljajo socialne in patronažne službe in druge humanitarne organizacije, so pa zelo pomembne za starejše ljudi: urejanje bivališč in okolice hiš, pomoč pri poljskih delih, spremljanje po opravkih, k zdravniku, v trgovino, na pošto in pomoč še pri drugih opravilih, ki jih ne zmorejo več.

Za razvijanje teh dejavnosti pomoči na domu se Krajevne in Območne organizacije dogovarjajo o organiziranju občnih zborov in sestankov v Krajevnih in Območnih organizacijah DIS, ki so že bili v naslednjih krajih:

Raka (9. 8. 2014), Dole pri Litiji (20. 9.), Studenec (28. 9.), Zagorje (30. 9.), Bizeljsko  (11. 11.), Bistrica ob Sotli (21. 11.), Radeče (6. 12.), Bizeljsko (12. 12.) in Bučka (21. 12. 2014), Globoko Pišece (24. 1. 2015), Dole pri Litiji (25. 1. 2015), Litija (29. 1. 2015), Ljubljana Vič Rudnik (7. 2. 2015), Komen (15. 2. 2015), Ljubljana Bežigrad (21. 2. 2015), Ljubljana Šiška  (26. 2. 2015), Sevnica (28. 2. 2015), Hrastnik (5. 3. 2015), Brežice (6. 3. 2015), Tržič (6. 3. 2015), Gornja Radgona (7. 3. 2015), Dobova (8. 3. 2015), Lendava (8. 3. 2015), Bizeljsko (15. 3. 2015), Koper (19. 3. 2015), Lenart (20. 3. 2015), Škofja Loka (21. 3. 2015), Brestanica (24. 3. 2015), Trbovlje (24. 3. 2015), Žalec (25. 3. 2015), Krško (26. 3. 2015), Trebnje (28. 3. 2015), Polšnik (29. 3. 2015), Jesenice (30. 3. 2015), Kozje (6. 4. 2015), Krmelj (11. 4. 2015), Šentjanž (12. 4. 2015), Murska Sobota (17. 4. 2015), Radlje ob Dravi (18. 4. 2015), Novo mesto (18. 4. 2015), Boštanj (19. 4. 2015), Zreče (23. 4. 2015), Branik (25. 4. 2015), Radovljica (8. 5. 2015), Celje (14. 5. 2015), Cerklje (23. 5. 2015), Koper (24. 5. 2015), Podkum (24. 5. 2015), Polje ob Sotli (13. 6. 2015).

Organizirali smo predavanja o dejavnosti DIS in motiviranju mladih prostovoljcev za pomoč ostarelim članom DIS.

Da bi povečali število prostovoljcev za pomoč pri delu Krajevnih organizacij DIS in pomoč članstvu na domovih, je Izvršni odbor DIS 25. oktobra 2014 za potomce izgnancev in beguncev organiziral seminar v Ljubljani. Udeleženci so se seznanili s programi DIS in si ogledali tudi publikacije, ki jih je izdal DIS in so na voljo v Informacijskem centru DIS. Vsi udeleženci so prejeli potrdilo o udeležbi na seminarju.

1c) OHRANJANJE ZGODOVINSKEGA IZROČILA

V okviru ohranjanja zgodovinskega izročila smo v drugi polovici leta 2014 zbirali dodatno gradivo za razširitev muzeja o izgonu Slovencev na gradu Rajhenburg in za evropski muzej žrtev fašizma in nacizma, ki naj bi ga odprli v letu 2015 na gradu Rajhenburg. 

Za ohranjanje zgodovinskega spomina smo sodelovali pri organiziranju pohoda po vaseh izgnanih Kozjancev.

Večja prireditev DIS je bila 5. julija 2014 na Bučki, po zaključku pohoda ob nemško-italijanski meji od Telč do Bučke. Slavnostni govornik je bil Martin Podlesnik, član Izvršnega odbora DIS.

Cilj teh pohodov je seznanjanje mladih generacij o genocidni okupaciji in razkosanju Slovenije leta 1941 kar med štiri države in opozarjanje na škodljive pojave novih fašističnih in nacističnih organizacij.

Za pomoč pri organiziranju osrednje prireditve ob 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva, ki je bila v Ljubljani 6. 6. 2015, smo se 22. avgusta  2014 pogovarjali z županom Mestne občine Ljubljana. Z županom Občine Krško, kjer bomo leta 2015 odprli Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma, pa smo se pogovarjali 3. septembra 2014.

Sodelovali smo na jubilejnem srečanju internirank, zapornikov koncentracijskih taborišč, ukradenih otrok in izgnancev 13. septembra 2014 v Portorožu.

Sodelovali smo tudi na prireditvi o izgonu krajanov Goričane, ki je bila 26. julija 2014.

Spodbujamo študente za pisanje diplomskih in magistrskih nalog o izgonu Slovencev in življenju v izgnanskih taboriščih. Zainteresirani lahko dobijo podatke tudi v Informacijskem centru DIS, kjer hranimo ogromno gradiva o genocidni politiki do Slovencev med drugo svetovno vojno.

Dne 7. februarja 2015 je KO DIS  Ljubljana Vič-Rudnik organiziral tematsko konferenco o vojni škodi in knjigi "Nemčija še ni plačala vojne škode". Udeležencem sta govorila dr. Janko Prunk in mag. Franc Žnidaršič.

Dne 15. februarja 2015 smo sodelovali na veliki prireditvi DIS v Komnu ob 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva. Udeležencem so govorili Sabina Godnič, Marko Bondelli in mag. Franc Žnidaršič.

V okviru ohranjanja zgodovinskega spomina smo 25. aprila 2015 sodelovali s Krajevnimi organizacijami Šentjanž, Krmelj-Tržišče pri pohodu ob nemško-italijanski okupacijski meji. Zaključna prireditev je bila ob 15. uri na Telčah, kjer je udeležencem govoril mag. Franc Žnidaršič, častni član DIS. Pohoda in prireditve se je udeležilo veliko mladih ljudi.

Prireditev ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom in vrnitvijo v domovino

Ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom in vrnitve v domovino smo 6. junija 2015 organizirali osrednjo prireditev v Ljubljani, v Hali Tivoli Udeležilo se je je več kot 4000 članov iz Krajevnih in Območnih organizacij DIS, svojcev in drugih žrtev fašizma in nacizma ter številni gostje.

Udeležencem je pozdravno pismo poslal predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Opravičila se je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, navzoči pa so bili naslednji gostje:
Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, s soprogo Štefko Kučan,
Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana,
Janez Podržaj, predsednik Zveze Društev vojnih invalidov Slovenije,
Ivan Pivk, častni predsednik Zveze Društev vojnih invalidov Slovenije,
Angela Zadnikar, predsednica Društva civilnih invalidov vojne
Jože Partl, predsednik Zveze slovenskih izseljencev iz Avstrijske Koroške,
Tomaž Čas, predsednika Zveze veteranskih organizacij Sever,
Slavko Grčar, predstavnik Zveze borcev Slovenije,
dr. Janez Žmavc, predsednik taboriščnikov ukradenih otrok,
Janez Alič, predsednik Odbora koncentracijskih taboriščnikov,
mag. Franc Žnidaršič, častni član DIS,
Aleš Mižigoj, podporni član DIS,
in drugi.

Prišli so tudi župani občin. Iz Sevnice Srečko Ocvirk, iz Brežic Ivan Molan, iz Žužemberka Franc Škufca, iz Radelj ob Dravi Alan Bukovinski, iz Kamnika Marjan Šarec, podžupan iz Škocjana Alojz Hočevar in iz občine Krško Vlado Bezjak. Navzoči so bili tudi veleposlaniki: iz Slovaške Juraj Migaš, iz Rusije dr. Doku Zavgajev, iz Poljske Paweł Wieleba.

Od tujih gostov so bili prisotni še: iz Slovaške predsednik Slovaške zveze protifašističnih borcev ing. Pavlel Sečkar in dr. Juraj Drotár, iz Srbije Milenko Čekić, predsednik Društva taboriščnikov Jasenovac, Slavko Milanović in Dragan Cvetković, iz Hrvaške Mladen Veličković, iz Nemčije pa župana Jörg Reichl in dr. Franz Hartmut ter Sabine Christophersen.

Navzoči so bili tudi novinarji. Celotno prireditev je na film posnel Milan Skledar.

Ob 9.30 se je začel promenadni koncert Orkestra Slovenske vojske. Ob 10. uri je prišlo v dvorano 29 praporščakov Krajevnih in Območnih organizacij DIS. Po slovenski in evropski himni, ki ju je izvajalo 35 članov Orkestra Slovenske vojske, je udeležence pozdravil pokrovitelj prireditve, župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković. 

Nato je imela otvoritveni govor predsednica DIS Ivica Žnidaršič.

Na prireditvi so govorili tudi Milan Kučan, Slavko Grčar, Janez Podržaj, Dragan Cvetković, dr. Juraj Drotár in Jörg Reichl. Pismo za slovensko in evropsko javnost je predstavil dr. Janko Prunk. Govornikom in organizatorjem prireditve se je zahvalil Albin Pražnikar, podpredsednik DIS.

Kulturni program so na prireditvi izvajali: Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor in Glasbena skupina iz Krškega.

Pesmi in spomine izgnancev sta na prireditvi predstavljala Matej Ulčar in Silvana Knok.

2. MEDNARODNA DEJAVNOST

V dneh 19. in 20. septembra 2014 smo na Slovaškem, v Bratislavi, organizirali konferenco in sestanek Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 do 1945. Ta odbor ima domicil pri našem Društvu izgnancev Slovenije in se vsako leto sestaja v drugi državi članici. Še vedno ta evropski odbor vodi predsednica DIS.

Cilj delovanja tega Mednarodnega odbora je ohranjanje zgodovinskega izročila in opozarjanje na nove pojave fašizma in nacizma ter zahteve za poplačilo vojne škode.

Na sestanku je sodeloval tudi državni tajnik slovaškega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dr. Branislav Ondruša, ki je zelo podprl dejavnost Mednarodnega odbora.

S tega sestanka je bilo poslano pismo Evropski uniji in vsem predsednikom evropskih držav o tem, da naj bolj poskrbijo za ostarele žrtve fašizma in nacizma, naj več storijo za preprečevanje vojn in nastajanja novih fašističnih in nacističnih organizacij. Vsebina pisma predsednikom evropskih držav je bila objavljena v Vestniku DIS št. 107–108 na strani 9.

Odzive predsednikov evropskih držav na naše pobude smo obravnavali na sestanku Mednarodnega odbora, ki je bil na Češkem, v Pragi, od 16. do 17. maja 2015.

Odgovor na pismo, ki nam ga je poslal predsednik Evropske unije Martin Schulz, je bil objavljen v Vestniku DIS št. 110 na strani 3.

Na pismo so odgovorili tudi iz Francije, Nemčije, Velike Britanije, Avstrije, Španije, Maroka, Švice, Luksemburga, Nizozemske. Odgovor na pismo predsednika Slovaške je osebno prinesel na sedež Društva izgnancev Slovenije slovaški veleposlanik Juraj Migaš.

S sestanka v Pragi je bilo zopet poslano pismo predsedniku evropskega parlamenta Martinu Schulzu z vprašanjem, zakaj so se države Evropske unije vzdržale pri podpori resolucije proti poveličevanju nacizma. Sramota, da se je vzdržala tudi Slovenija, kar je žalitev za vse slovenske žrtve fašizma in nacizma. To kaže, da slovenski politiki še vedno ne poznajo tragedije izgona Slovencev in genocidne okupacije med drugo svetovno vojno.

Poslano je bilo tudi pismo generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Ban Ki–Moonu z zahvalo, da so sprejeli resolucijo proti poveličevanju fašizma in nacizma in drugih oblik rasizma.

Ko je Češka vodila Evropsko unijo, so s 50 evropskimi državami ustanovili poseben inštitut za skrb za žrtve vojnega nasilja. Ob tej ustanovitvi smo s sestanka v Pragi poslali pismo o nekaterih težavah pri uveljavljanju pravic žrtev fašizma in nacizma.

Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma na gradu Rajhenburg

Slikovno gradivo in knjige o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi, ki jih je več let zbirala Ivica Žnidaršič, bi sedaj že lahko razstavili na gradu Rajhenburg kot prvo razstavo nastajajočega evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma v letih 1941–1945.

Z Občino Krško je dogovorjeno, da se v ta namen dobi na voljo okroglo sobo v prvem nadstropju gradu Rajhenburg.

Občina Krško je dala za ta muzej 10 vitrin, namenjenih  za razstavo knjig o nasilju nad Čehi, Slovaki, Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Srbi, Hrvati, koroškimi Slovenci nad Slovenci v Italiji med obema vojnama.

3. INFORMATIVNA, PUBLICISTIČNA IN ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST

V času od junija 2014 do junija 2015 so izšle naslednje številke Vestnika DIS: 107-108, 109, 110, 111-112. Sestavni del poročila je tudi pregled po Krajevnih in Območnih organizacijah DIS, koliko Vestnikov dobiva članstvo DIS.

Zelo čudno je, da je pri tem tako velika razlika med organizacijami, z ozirom na število članov DIS.

V prvi polovici letošnjega leta smo izdali pomembno knjigo "Nemčija še ni plačala vojne škode. Vojna škoda in odškodnine". Knjigo so si za simboličen prispevek lahko oskrbeli za gmotno škodo zainteresirani člani DIS.

Izšla je tudi brošura o sestanku Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki je zasedal leta 2014 v Bratislavi. V tej knjižici so objavljeni odgovori predsednikov evropskih držav.

Izdali smo plakat za pohod od Telč do Bučke in prireditev na Bučki.


4. VZDRŽEVANJE IN NOTRANJA OPREMA ZBIRNEGA TABORIŠČA ZA IZGON SLOVENCEV V BRESTANICI

Izvršni odbor DIS skrbi za ohranjanje zbirnega taborišča za izgon, hlevov pri gradu Rajhenburg, in ureja še notranjost taborišča.

Dne 7. junija 2015 smo na dan izgnancev organizirali dan odprtih vrat taborišča in dajali obiskovalcem tudi informacije o vprašanjih delovanja DIS in skrbi za ohranjanje doseženih pravic.

Obisk zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici je bil tudi letos kar velik.


5. FINANČNO VPRAŠANJE

Da bi lahko financirali dejavnost DIS, smo se v letu 2015 javili na razpis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS in uspeli dobiti nekaj sredstev.  

Za sofinanciranje prireditve DIS ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom in 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva smo zaprosili za finančno pomoč več podjetij in ustanov, vendar je bil odziv majhen.

Nekaj Krajevnih in Območnih organizacij DIS še ni v celoti poravnalo članarine in prispevkov za Vestnik DIS. Na eni izmed Skupščin DIS smo se dogovorili, da bodo prispevki za Vestnik  in del od članarine za DIS poravnani do konca meseca marca. Prosimo KO in OO, da se tega držijo, predvsem za Vestnik.

Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945
Ivica Žnidaršič, prof.
predsednica

Priloga:
- Pregled prejemnikov Vestnika DIS po Krajevnih in Območnih organizacijah DIS

« Nazaj