ObvestilaRazstava DIS o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi Otvoritev razstave DIS o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi narodi bo v torek, 26. januarja 2016 ob 11. uri na gradu Rajhenburg, v Brestanici pri Krškem, v okrogli dvorani, v I. nadstropju
PROGRAM Pozdrav gostov Predstavitev vsebine razstave Govori gostov Otvoritev razstave Ogled razstave Ogled grajskih hlevov in konjušnic, kjer je bilo največje zbirno taborišče za izgon Slovencev leta 1941. V kulturnem programu bodo sodelovali: Marko Železnik – tenor, Martin Šuštaršič – klavir in Tinka Vukič – citre V tem delu razstave DIS je prikazano nasilje nad Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaki, Ukrajinci, Belorusi, Srbi, Hrvati in delno nad Slovenci v Avstriji in Italiji. Idejo za nastajajoči Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma je dala Ivica Žnidaršič, prof., ki je gradivo za razstavo tudi zbrala. Pri tem so ji pomagali nekateri člani Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945: Nikolaj Dorožinskiy, Józef Sowa, ing. Jířy Prokop, dr. Juraj Drotar, Markiian Demidov, Jože Partl, Vera Papež-Adamič in Gregor Kaplan. Računalniško obdelavo je opravil Robert Škrjanc. Panoje je izdelalo podjetje Pegaz Internacional. Prostor za razstavo je zagotovila Občina Krško. Prevode v angleški jezik je opravilo podjetje Multilingual. |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |