Obvestila

Sporočilo za javnost iz Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 30. junija 2017
3. julij 2017

Slovenski izgnanci in begunci smo kot žive priče strahot in nasilja, ki so jih izvajali fašisti in nacisti, ogorčeni, da se v Evropi ponovno pojavljajo gibanja fašizma in nacizma, da se spodbuja in širi sovražnost, rasizem, ksenofobija, šovinizem in militarizem.

Zaskrbljeni spremljamo naraščajoče pojave neofašizma in neonacizma pri nas, po Evropi in svetu. Priča smo poizkusom reinterpretacij zgodovine druge svetovne vojne. S popačenjem dejstev se zamegljujejo vzroki in posledice dogajanj in se revitalizira večletna brutalna politika okupacijskih držav. Posamične povojne zunajsodne ukrepe v posameznih državah, ki jih obsojamo, se enači s fašističnimi in nacističnimi nameni ter dejanji.

Edini način, da preprečimo ponovitev mrakobnih dejanj iz časov fašistične in nacistične dominacije v Evropi, je ozaveščanje vseh mlajših generacij o času, ko je bil svet izpostavljen in ogrožen zaradi nasilja in genocidne politike fašističnih in nacističnih sistemov.

Z vnovičnimi pojavi fašizma in nacizma še vedno ostaja odprto vprašanje o vojnih škodah druge svetovne vojne v Sloveniji. Žrtve so bile v imenu rasne in genocidne politike pregnane s svojih domov in odpeljane v izgnanstva ter delovna taborišča in izgubili so vse premoženje. Med njimi so še živeči, ki jesen svojega življenja bolj ali manj preživljajo v revščini in pomanjkanju.

V Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945 smo za potrebe Vlade RS zbrali vse potrebne podatke za reševanje vprašanja vojnih škod in jih objavili v knjigi »Nemčija še ni plačala vojne škode«. Zbrane podatke lahko Slovenija uporabi za izterjavo vojne škode od Nemčije ter za pripravo predloga zakona o poplačilu vsaj simbolične gmotne škode, ki je nastala med drugo svetovno vojno. A odgovori na poslanska vprašanja, ki so bila vezana na to temo, so pokazali žalostno sliko, da se vladni organi niso seznanili z gradivi o odobreni vojni škodi na mirovnih in reparacijskih konferencah ter z drugimi podatki, ki so pomembni za izterjavo vojne škode od Nemčije. Prav tako se niso seznanili z delom Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, kako smo dosegli odškodnine za prisilno delo slovenskih izgnancev, čeprav jih Vlada RS ni vključila v nemški zakon »Spomini, odgovornost in prihodnost«.

V času, ko je Češka vodila Evropsko unijo, je bil ustanovljen Inštitut za posledice holokavsta, ki je aprila letos organiziral konferenco z naslovom »Nedokončana pravica: povračilo škode in spominjanje«. Sestanka se je iz Slovenije udeležila samo delegacija Društva izgnancev Slovenije 1941–1945.

Napadena država seveda ni odgovorna državljanom za vojno škodo, je pa dolžna izterjati že priznano vojno škodo in z zakonom popraviti krivice vsaj tistim, ki so izgubili vse premoženje. Če Vlada RS ne bo izterjala vojne škode od Nemčije, bi bilo pravično, da v sklad za poplačilo vojne škode vloži vsaj tisto premoženje, ki so ga v Sloveniji pustili na račun vojne škode Avstrijci leta 1945–1946.

Delegati Skupščine
Društva izgnancev Slovenije 1941–1945

Ljubljana, 30. junij 2017

« Nazaj