ObvestilaSestanek Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945 je bil letos v Avstriji Mednarodni odbor, ki smo ga ustanovili na prvem evropskem kongresu 6. junija 2009 v Ljubljani, se sestaja vsako leto v drugi državi članici. Leta 2010 in 2011 je bil sestanek v Sloveniji, leta 2012 v Ukrajini, 2013 v Rusiji, 2014 na Slovaškem, 2015 na Češkem, 2016 v Srbiji, letos pa 22. in 23. septembra v Avstriji. Sestanek, ki je bil v kraju Ludmannsdorf, je organizirala Zveza slovenskih pregnancev, ki jo vodi Krištof Gregor.
Sestanek je vodila Ivica Žnidaršič in poročala o izvajanju sklepov, ki so bili sprejeti na seji leta 2016 v Srbiji. Referat na sestanku pa je imel tudi mag. Gregor Kaplan, ki je podal podatke o škodi, ki so jo med drugo svetovno vojno v Sloveniji naredili Avstrijci. Vse delegacije so poročale o delu v svojih organizacijah in društvih, v katerih je včlanjenih več kot 600.000 žrtev fašizma in nacizma. S sestanka je bilo predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju poslano pismo, ki so ga podpisale vse delegacije, da bi v letu 2018 sklicali sestanek o poravnavi gmotne škode. Pismo objavljamo. Pismo je bilo poslano tudi Petru Porošenku, predsedniku Ukrajine, da vrnejo odvzete pravice žrtvam vojnega nasilja. G. K.
|
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |