Obvestila

Sporočilo za javnost iz Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, 29. september 2018
18. september 2018

Slovenski izgnanci in begunci smo kot žive priče strahot in nasilja, ki so jih izvajali fašisti in nacisti, ogorčeni, da se v Evropi in pri nas ponovno pojavljajo gibanja fašizma in nacizma. Priča smo poizkusom spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne. S popačenjem dejstev se zamegljujejo dogajanja večletne brutalne politike okupacijskih držav. Posamične povojne zunajsodne ukrepe, ki jih obsojamo, se enači s fašističnimi in nacističnimi dejanji. Edini način, da preprečimo ponovitev strahotnih dejanj iz druge svetovne vojne, je ozaveščanje mlajših generacij o času, ko je bil svet izpostavljen in ogrožen zaradi nasilja in genocidne politike fašističnih in nacističnih sistemov.

Ob vnovičnih pojavih fašizma in nacizma pa še vedno ostaja odprto vprašanje o vojni škodi druge svetovne vojne v Sloveniji, ki je Nemčija ni plačala. V imenu rasne in genocidne politike smo bili pregnani s svojih domov in odpeljani v izgnanstva ter taborišča in izgubili vse premoženje.

V Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945 smo za potrebe Vlade RS zbrali vse potrebne podatke za reševanje vprašanja vojnih škod in jih objavili še v knjigi »Nemčija še ni plačala vojne škode«. Zbrane podatke lahko nova vlada uporabi za izterjavo vojne škode od Nemčije.

Zahtevamo, da sedanja Vlada Republike Slovenije izterja vojno škodo od Nemčije in da obravnava zakon o poplačilu vsaj simbolične gmotne vojne škode iz druge svetovne vojne.

Še vedno smo ogorčeni, da so poslanci, ki so bili ponovno izvoljeni v Državni zbor RS v prejšnji sestavi DZ glasovali proti sprejemu zakona o gmotni škodi, ki je bil sprejet v prvi obravnavi v DZ 27. marca 2018.

26. aprila 2017 je bila v EU organizirana konferenca z naslovom »Nedokončana pravica: povračilo gmotne škode in spominjanje«. Udeležila se jo je delegacija Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, od slovenske vlade pa tam ni bilo nikogar.

Seveda napadena država ni odgovorna, da državljanom povrne za vojno škodo, je pa dolžna izterjati že priznano vojno škodo in z zakonom popraviti krivice vsaj tistim, ki smo izgubili vse premoženje, to pa smo slovenski izgnanci in begunci. Vlade RS so nam z različnimi izgovori dajale vedeti, da ne želijo izterjati vsaj dela vojne škode od Nemčije. V tem primeru bi bilo primerno, pošteno in solidarno, da v sklad za poplačilo vojne škode vložijo vsaj tisto premoženje, ki so ga v Sloveniji pustili namesto vojne škode leta 1945–1946 Avstrijci, Nemci in Madžari.

Delegati Skupščine
Društva izgnancev Slovenije 1941–1945
29. september 2018

« Nazaj