Obvestila

Pred dnevom izgnancev v Društvu izgnancev Slovenije opozarjajo na neizterjano vojno škodo
3. junij 2019

Slovenci premalo vedo o izgonu Slovencev leta 1941, je pred petkovim dnevom izgnancev dejala predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 Ivica Žnidaršič, ki si želi, da bi se ob tej priložnosti več govorilo o izgnanih. Društvo opozarja tudi na še neizterjano vojno odškodnino od Nemčije in nepovračilo gmotne škode žrtvam vojnega nasilja.

Kot je izpostavila Žnidaršičeva, je nemški okupator iz Slovenije izgnal 63.000 Slovencev. Največ, kar 45.000, jih je bilo izgnanih v nemška izgnanska taborišča, 10.000 pa še na Hrvaško, 7500 v Srbijo, 2000 na Madžarsko, okrog 17.000 Slovencev pa je pred izgonom pobegnilo. Med izgnanimi naj bi bilo tudi okrog 20.000 otrok.

"Slovenski izgnanci smo še vedno najbolj prizadeta skupina Slovencev, ker smo izgubili vse premoženje in nikoli prejeli nobenega povračila. Da smo žrtve vojnega nasilja, smo doseli šele konec oktobra 1995," je Ivica Žnidaršič dejala za STA. Po njenih besedah izgnanci od tedaj prejemajo skromno dosmrtno rento - za mesec nasilja 200 tolarjev oz. 0,84 evra, begunci pa 120 tolarjev oz. 0,50 evra. "Po zakonu iz leta 2001 smo dobili enkratno odškodnino za vsak mesec 25.000 tolarjev ali 104 evre in begunci 12.000 tolarjev. Za umrle starše pa smo dobili 200.000 tolarjev ali 864 evrov. Nikoli pa nismo prejeli nobenega povračila za gmotno škodo," je dodala.

V društvu opozarjajo, da vojni zločini ne zastarajo, zato Nemčija Sloveniji še vedno dolguje okrog 50 milijard evrov odškodnine za vojno škodo. Kljub temu pa v društvu pričakujejo, da bo Slovenija izterjala vsaj simbolični del odškodnine od Nemčije v višini tri milijarde evrov. S tem denarjem bi po mnenju društva lahko zgradili vsaj en dom za žrtve vojnega nasilja in še živečim izgnancem namenili po 6000 evrov odškodnine za gmotno škodo. Kot je dejala predsednica društva, je sramota za Slovenijo, da tega denarja ne izterja. Od skupaj okrog 80.000 Slovencev, izgnanih in pobeglih pred izgonom, jih danes živi le še okrog 9500, je dejala.

7. junij je kot dan slovenskih izgnancev razglašen, ker je na ta dan leta 1941 okupator z večjim transportom izgnancev iz Slovenske Bistrice začel izgon Slovencev. Namenjen je ohranjanju zgodovinskega spomina na tragedijo desettisočev izgnanih in preganjanih Slovencev v spomin in opomin sedanjim in bodočim rodovom.

V ta namen tako ob dnevu potekajo številne prireditve. Osrednja prireditev bo potekala 7. junija ob 11. uri pri največjem zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici pri Krškem, 6. junija bo prireditev v Mariboru, 29. junija bo na Bučki za dolenjske izgnance pohod ob medvojni nemško-italijanski meji od Telč do Bučke. V juliju bo promocija v ponedeljek izdane knjige Kako smo dosegli odškodnine za prisilno delo slovenskih izgnancev. Septembra bo nato potekala tudi konferenca Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev, ki se je bodo udeležile delegacije evropskih društev in organizacij žrtev fašizma in nacizma.

sta/rš 

« Nazaj