ObvestilaVabilo na novinarsko konferenco DIS pred dnevom slovenskih izgnancev, prvih množičnih žrtev nacizma in fašizma po genocidni okupaciji Slovenije leta 1941 S tragedijo izgona Slovencev se ne politiki, ne zgodovinarji in razni inštituti niso nikoli ukvarjali. Zato tudi nobena vlada Republike Slovenije doslej ni ničesar naredila, da bi izterjala vojno škodo zlasti od Nemčije, ki je plačala le 2% vojne škode, ki je bila bivši Jugoslaviji odobrena na reparacijskih konferencah po drugi svetovni vojni.
Ob dnevu izgnancev bi želeli izraziti začudenje in protest, da vse slovenske vlade in vsi sestavi Državnega zbora niso sprejeli zakona o simbolični vojni škodi za izgubo premoženja slovenskim izgnancem in niso naredili diplomatskega napora za izterjavo vojne škode od Nemčije, ki je Sloveniji in Slovencem največ dolžna. O vseh teh vprašanjih lahko dobite podrobne informacije na tiskovni konferenci DIS, ki bo na sedežu Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 v ponedeljek, 3. junija 2019 ob 11. uri, v Ljubljani, Einspielerjeva 6, I. nadstropje, soba 64. Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945
|
| Obvestila |
|---|
|
Poslanci DZ sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni DZ je z 52 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni. Proti koalicijskemu predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Država bo upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma zakonitim dedičem skladno z zakonom izplačala pavšalni znesek 8000 evrov. V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |