ObvestilaIvica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije prejela Red za zasluge od predsednika RS Boruta Pahorja Za zasluge pri uresničevanju pravic izgnancev in žrtev vojnega nasilja ter za dolgoletna prizadevanja za kulturo spominjanja je predsednica Društva izgnancev Slovenije, Ivica Žnidaršič, prof., v Predsedniški palači prejela red za zasluge
Profesorica Ivica Žnidaršič je srce, obraz in vest slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja. Tragična izkušnja z začetka druge svetovne vojne, ko so jo Nemci kot sedemletno deklico z družino izgnali iz rodne Bučke v občini Škocjan in jo nato iz takrat največjega zbirnega taborišča v Evropi pri gradu Rajhenburg poslali v nemška izgnanska taborišča vse do konca vojne, jo je zaznamovala za vse življenje. Vseskozi se nesebično posveča pomoči drugim in skrbi za sočloveka. Večino svojega aktivnega dela je posvetila delovanju v Rdečem križu Slovenije, po upokojitvi leta 1991 pa je vso energijo, dušo in srce posvetila boju za popravo krivic, storjenih slovenskim izgnancem in beguncem, žrtvam vojnega nasilja.
Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije prejela Red za zasluge od predsednika RS, Boruta Pahorja. Medaljo in plaketo je v njenem imenu prevzel njen brat, mag. Franc Žnidaršič Bila je med ustanovitelji Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, ki ga od leta 2001 tudi vodi, in si vztrajno prizadeva za ohranjanje zgodovinskega spomina na genocidno politiko do Slovencev v drugi svetovni vojni ter na njihov izgon kot njeno najokrutnejšo obliko. Tudi in predvsem zaradi njene velike vztrajnosti, poguma in strokovnega dela so bile s sprejetjem zakona o žrtvah vojnega nasilja skoraj 70 tisoč Slovencem priznane pravice do posebnega zdravstvenega, socialnega in pokojninskega varstva, simbolična mesečna renta ter odškodnina za fizično in psihično trpljenje. V to je profesorica Žnidaršič vložila vse svoje znanje, voljo, številne neprespane noči ob proučevanju množice arhivskega gradiva in iskanju podatkov ter dokumentov. Vendar se pri tem ni ustavila. Po večletnih prizadevanjih in v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami je Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 pod njenim vodstvom samo, brez pomoči države, doseglo, da je na podlagi nemškega zakona o skladu »Spomin, odgovornost in prihodnost« še 10.910 Slovencev prejelo odškodnino za prisilno delo, 2.395 pa odškodnino za prisilno delo na podlagi avstrijskega zakona o spravi. Knjige, ki so nastajale ob tem, so nesporni dokaz njenega požrtvovalnega in neprecenljivega dela. V letu 2019 je izšla knjiga »Kako smo dosegli odškodnine za prisilno delo«, štiri leta prej pa knjiga »Nemčija še ni plačala vojne škode«. V njej in tudi v drugih publikacijah, ki naj bi bile podlaga za ustrezen zakon o pravici do gmotne vojne odškodnine, je zbrala dragocena zgodovinska dejstva in dokumente o vojni škodi v Sloveniji med drugo svetovno vojno, ki jih do takrat pri nas še nihče ni zbral in obdelal. Velik uspeh društva izgnancev in priznanje njegovemu vodenju je nedvomno organizacija prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma 1920–1945, ki je bilo v Ljubljani leta 2009 in se ga je udeležilo več kot štiri tisoč udeležencev iz 11 evropskih držav. Ivica Žnidaršič je naslednje leto postala predsednica Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma 1920–1945, leta 2019 pa častna predsednica tega odbora. Ustanovitev evropskega muzeja žrtev fašizma in nacizma v Brestanici, uspešna prizadevanja za ohranitev in obnovo nekdanjega zbirnega taborišča pri gradu Rajhenburg, številni članki, predavanja, knjige, razstave v okviru društva izgnancev – vse to nosi neizbrisen pečat prizadevanj Ivice Žnidaršič za spomin in opomin na tragedijo slovenskega izgnanstva. Profesorica Žnidaršič je za svoje požrtvovalno in človekoljubno delo prejela številna domača in tuja priznanja. Za izjemne zasluge pri uresničevanju pravic izgnancev in žrtev vojnega nasilja ter za dolgoletna prizadevanja za kulturo spominjanja se ji Republika Slovenija zahvaljuje z redom za zasluge. Ivici Žnidaršič, prof. iskreno čestitamo! |
| Obvestila |
|---|
|
Poslovila se je prof. Ivica Žnidaršič - humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev V 91. letu je umrla humanistka in neustrašna borka za pravice slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja v drugi svetovni vojni profesorica Ivica Žnidaršič. Profesorica Ivica Žnidaršič je bila srce, obraz in vest slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja. Izteka se rok za oddajo zahtevka za izplačilo nadomestila za premoženjsko vojno škodo Upravičenci do izplačila pavšalnega nadomestila za premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne lahko oddajo zahtevek na upravni enoti najkasneje do 9. februarja, so sporočili z ministrstva za obrambo. Zahtevek za pavšalno odškodnino v višini 8000 evrov lahko vložijo izključno živeči upravičenci. Oddajanje zahtevkov za pavšalno nadomestilo premoženjske škode Odškodnina v višini 8000 evrov pripada še živečim žrtvam vojnega nasilja in bo izplačana (po 2000 evrov) v prvem trimesečju prihodnjih štirih let. Zahtevke je treba vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki je bil v Uradnem listu (številka 56/2025) objavljen 25. 7. 2025, torej do 9. 2. 2026. Poslanci DZ sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni DZ je z 52 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni. Proti koalicijskemu predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Država bo upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma zakonitim dedičem skladno z zakonom izplačala pavšalni znesek 8000 evrov. |