ObvestilaKnjiga Zdenke Kaplan: Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne.
Avtorica Zdenka Kaplan v knjigi, ki obsega 200 strani, na katerih je tudi 132 fotografij, ob številnih avtentičnih zgodovinskih dokumentih in pismih iz dopisovanja avtorice s petdesetimi nemškimi župani, opisuje predvsem dele krajev, kjer so grobovi slovenskih izgnancev, objavljeni pa so še zakon o zaščiti teh grobov ter seznama taborišč in umrlih Slovencev v tretjem raichu.
"Seznam še ni dokončen, po zdaj zbranih podatkih je v nemških taboriščih umrlo 1600 Slovencev. Še vedno raziskujejo naprej in računajo tudi na pomoč novinarjev in širše javnosti, da bi sezname dopolnili s tistimi, ki so jih Nemci odpeljali v "bolnišnice" in se nikoli niso vrnili v taborišča. V Nemčijo je nasilno izgnane Slovence odpeljalo 63 transportov, v Srbijo 12 in na Hrvaško 21. V Nemčijo je bilo izgnaih 45 tisoč Slovencev, na Hrvaško 10 tisoč in v Srbijo 7.500. Leta 1942 so Madžari s slovenskega ozemlja, ki so ga okupirali, izgnali 2500 Slovencev iz Prekmurja in Avstrijci tisoč slovenskih družin iz avstrijske Koroške. Po kapitulaciji Italije je nemški okupator leta 1944 požgal veliko primorskih vasi, prebivalce pa izgnal v nemška taborišča. Hitler je za slovenske izgnance organiziral več kot 300 taborišč, kamor so najprej izgnali predvsem slovenske učitelje, duhovnike, uradnike, vodje političnih strank, pisatelje in druge intelektualce. Iz Slovenije je bilo izgnanih več kot 60 tisoč ljudi, je med drugim zapisala avtorica knjige Zdenka Kaplan. |
| Obvestila |
|---|
|
Koalicija s predlogom za izplačilo nadomestil za premoženjske oškodovance druge svetovne vojne Koalicija je v DZ vložila predlog zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni vojni. Upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja, kamor med drugim sodijo izgnanci, interniranci, taboriščniki in ukradeni otroci, bi država izplačala 8000 evrov v štirih letnih obrokih po 2000 evrov. Dan odprtih vrat taborišča v Brestanici, razstava in prireditev ob 80. obletnici vrnitve izgnancev v domovino Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 bo ob dnevu izgnancev, 7. junija, organiziral dan odprtih vrat in razstavo ob 80. obletnici vračanja iz izgnanstva in ob tej obletnici organiziral prireditev na dvorišču grajskih hlevov in konjušnic v Brestanici v največjem zbirnem taborišču za izgon Slovence. Vabilo vsem izgnancem in beguncem na razstavo ob 80. obletnici vrnitve iz izgnanstva Dragi izgnanci in begunci, veliko smo s skupnimi močmi postorili za spomin in opomin na našo težko pot izgnanstva in begunstva, zdaj je čas, da se spomnimo na čas vrnitve iz izgnanstva v domovino in na svoje izropane ali celo požgane domove. Junija bo od tega minilo 80 let. Poročilo o pogovoru delegacije DIS s predsednikom Vlade Republike Slovenije o pripravi in vložitvi zakona o simboličnem nadomestilu zaradi vojne škode
Delegacija DIS v sestavi mag. Gregor Kaplan, Marjan Špegelj in mag. Franc Žnidaršič je 1. 4. 2025 uspešno opravila razgovor s predsednikom Vlade RS, skupino poslancev Svobode, sekretarko Ministrstva za finance RS in predstavnikom pravne službe, ki je pripravila končno verzijo Zakona o simboličnem nadomestilu za premoženjsko škodo žrtvam vojnega nasilja. Ugotovili smo, da je zakon pripravljen. Podpis pogodb o sofinanciranju programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja Ob podpisu pogodbe za programe na področju žrtev vojnega nasilja so na spletni strani Ministrstva za obrambo RS zapisali: »Minister za obrambo mag. Borut Sajovic in predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, so danes na Ministrstvu za obrambo RS slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja za leto 2025.« |