ObvestilaKnjiga Zdenke Kaplan: Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne.
Avtorica Zdenka Kaplan v knjigi, ki obsega 200 strani, na katerih je tudi 132 fotografij, ob številnih avtentičnih zgodovinskih dokumentih in pismih iz dopisovanja avtorice s petdesetimi nemškimi župani, opisuje predvsem dele krajev, kjer so grobovi slovenskih izgnancev, objavljeni pa so še zakon o zaščiti teh grobov ter seznama taborišč in umrlih Slovencev v tretjem raichu.
"Seznam še ni dokončen, po zdaj zbranih podatkih je v nemških taboriščih umrlo 1600 Slovencev. Še vedno raziskujejo naprej in računajo tudi na pomoč novinarjev in širše javnosti, da bi sezname dopolnili s tistimi, ki so jih Nemci odpeljali v "bolnišnice" in se nikoli niso vrnili v taborišča. V Nemčijo je nasilno izgnane Slovence odpeljalo 63 transportov, v Srbijo 12 in na Hrvaško 21. V Nemčijo je bilo izgnaih 45 tisoč Slovencev, na Hrvaško 10 tisoč in v Srbijo 7.500. Leta 1942 so Madžari s slovenskega ozemlja, ki so ga okupirali, izgnali 2500 Slovencev iz Prekmurja in Avstrijci tisoč slovenskih družin iz avstrijske Koroške. Po kapitulaciji Italije je nemški okupator leta 1944 požgal veliko primorskih vasi, prebivalce pa izgnal v nemška taborišča. Hitler je za slovenske izgnance organiziral več kot 300 taborišč, kamor so najprej izgnali predvsem slovenske učitelje, duhovnike, uradnike, vodje političnih strank, pisatelje in druge intelektualce. Iz Slovenije je bilo izgnanih več kot 60 tisoč ljudi, je med drugim zapisala avtorica knjige Zdenka Kaplan. |
| Obvestila |
|---|
|
Vlaganje zahtevka za pavšalno nadomestilo premoženjske vojne škode Članstvo DIS in druge žrtve vojnega nasilja obveščamo, da je bil, po večletnih naporih DIS, sprejet Zakon o pavšalnem nadomestilu premoženjske vojne škode. Za odškodnino je potrebno na upravni enoti oddati zahtevek. Poslanci DZ sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni DZ je z 52 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni. Proti koalicijskemu predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Država bo upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma zakonitim dedičem skladno z zakonom izplačala pavšalni znesek 8000 evrov. V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |