Društvo izgnancev Slovenije

DruštvoPravni aktiDejavnostiObvestilaArhiv obvestil VestnikPublikacijePovezaveFoto arhivInformacijski center

Obvestila

Delegacija DIS na pogovoru v kabinetu predsednika vlade
15. december 2023

a prošnjo predsednice DIS Ivice Žnidaršič je bila dne 10. novembra delegacija DIS v zasedbi mag. Gregor Kaplan, mag. Franc Žnidaršič in Alojz Rupar sprejeta na pogovor v kabinetu predsednika Vlade RS.

Sprejela nas je državna sekretarka Nataša Luzar s sodelavko Simono Pirnat-Skelezijo. Žal se pogovora zaradi drugih obveznosti, predsednik Vlade RS ni mogel udeležiti.
Delegacije DIS je predstavila doslej znana dejstva, ki zadevajo neplačano vojno škodo s strani Nemčije, določbe Zakona o žrtvah vojnega nasilja, kjer je v 8. in 15. členu zapisana pravica do odškodnine za materialno škodo in dosedanje aktivnosti DIS, povezane z dokumenti, ki jih je DIS predal Vladam RS ter pripravo zakona o simboličnem poplačilu materialne škode še živečim žrtvam vojnega nasilja.
V ta namen je bila ustanovljena posebna medresorska komisija, ki pa je delala le v nekaterih obdobjih brez resnega rezultata.
Nobena vlada se ni resno lotila priprave zakona, ki je omenjen v zakonu o žrtvah vojnega nasilja, niti storila resnih korakov za izterjavo vojne škode s strani nemške države, čeprav je Državni zbor RS že leta 1994 s sklepi naložil Vladi RS, da vojno
škodo izterja. Leta 2003 je Drnovškova vlada sicer sprejela sklep, da je treba vojno škodo izterjati, in obudila delo medresorske komisije, ki pa svojega dela, v kasnejši vladi Toneta Ropa, ni opravila!

Delegacija je predlagala, da bi v kabinetu predsednika Vlade RS zaposlili državnega sekretarja, ki bi se resno ukvarjal le s temi vprašanji in reševanjem socialnih težav žrtev vojnega nasilja, ki se kopičijo.
Povedano je bilo tudi, da je bilo Vladi RS in zunanjim ministrom postavljeno vrsto poslanskih vprašanj na temo nemškega dolga. Po dveh desetletjih se je izkazalo, da na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ni dokazov, da bi bila pogajanja z Nemčijo sploh kdaj začeta.
Da bi 27 let po sprejemu Zakona o žrtvah vojnega nasilja vsaj na simbolni ravni zaprli vprašanje odškodnine, je DIS sam pripravil zakon. Ta je bil v času Cerarjeve vlade sicer v prvem branju sprejet, a zaradi Cerarjevega odstopa, nato v državnem zboru pozabljen.
Od Vlade RS pričakuje DIS odgovor oziroma odnos do tega vprašanja, a ga do sedaj še nismo prejeli.

Zapis pripravil
mag. Franc Žnidaršič

« Nazaj

Obvestila

Poslovila se je prof. Ivica Žnidaršič - humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev
17. januar 2026

V 91. letu je umrla humanistka in neustrašna borka za pravice slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja v drugi svetovni vojni profesorica Ivica Žnidaršič. Profesorica Ivica Žnidaršič je bila srce, obraz in vest slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja.

Več »

Izteka se rok za oddajo zahtevka za izplačilo nadomestila za premoženjsko vojno škodo
15. januar 2026

Upravičenci do izplačila pavšalnega nadomestila za premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne lahko oddajo zahtevek na upravni enoti najkasneje do 9. februarja, so sporočili z ministrstva za obrambo. Zahtevek za pavšalno odškodnino v višini 8000 evrov lahko vložijo izključno živeči upravičenci.

Več »

Oddajanje zahtevkov za pavšalno nadomestilo premoženjske škode
22. december 2025

Odškodnina v višini 8000 evrov pripada še živečim žrtvam vojnega nasilja in bo izplačana (po 2000 evrov) v prvem trimesečju prihodnjih štirih let. Zahtevke je treba vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki je bil v Uradnem listu (številka 56/2025) objavljen 25. 7. 2025, torej do 9. 2. 2026.

Več »

Poslanci DZ sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni
15. julij 2025

DZ je z 52 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni. Proti koalicijskemu predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Država bo upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma zakonitim dedičem skladno z zakonom izplačala pavšalni znesek 8000 evrov.

Več »