ObvestilaPredsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič junija praznovala 90 let Svetovalka Predsednice RS Tatjana Bobnar in svetovalka v kabinetu Predsednice RS mag. Biserka Marolt Meden sta v svojem in imenu Predsednice RS Nataše Pirc Musar slavljenki čestitali za visoki jubilej in ji izročili cvetje. Slavljenka je izrazila zahvalo za pozornost in obisk, v sproščenem vzdušju so razpravljali tudi o težavah izgnancev, ko se mnogi izgnanci na stara leta soočajo s težkimi zdravstvenimi in gmotnimi težavami.
Na sliki so gospa Marija Verbič, prostovoljka iz RKS, svetovalka Predsednice RS Tatjana Bobnar, svetovalka v kabinetu Predsednice RS mag. Biserka Marolt Meden, sestra Ivice Žnidaršič Zdenka Kaplan in slavljenka prof. Ivica Žnidaršič. (Foto: M. Skledar) Brez velikega truda in več kot trideset let dela slavljenke slovenski izgnanci ne bi dosegli statusa vojne žrtve in vsaj delnega poplačila za trpljenje v 2. svetovni vojni. Za svoja neumorna prizadevanja je prof. Ivica prejela številna državna in mednarodna priznanja za ohranjanje zgodovinskega spomina na trpljenje slovenskih in slovanskih izgnancev. Tudi letos je prejela čestitko in priznanje s strani Češkega društva, Krog državljanov Češke republike, ki so bili leta 1938 izgnani z obmejnega območja z.s. , in sicer spominsko medaljo 22. september 1938.
Predsednico prof. Ivico Žnidaršič so obiskali tudi člani izvršnega odbora DIS po zaključku seje izvršnega odbora DIS ter predsednica Rdečega križa Slovenije mag. Ana Žerjal in generalna sekretarka RKS Cvetka Tomin. |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |