Obvestila

Na Bučki smo se poslovili od Ivice Žnidaršič, neumorne borke za pravice izgnancev in beguncev
6. marec 2026

V nedeljo, 25. 1. 2026, smo se na njeni rojstni Bučki poslovili od dolgoletne predsednice DIS Ivice Žnidaršič. Mrliška vežica na Bučki je majhna, zato so ob slovesu od velike borke za pravice izgnancev in beguncev in pravice pomoči potrebnih ljudi mnoga njena priznanja ostala v vitrini društva in njenega doma na Bučki in v Ljubljani. Družina Žnidaršič je njeno zadnjo postajo na Bučki okrasila s cvetjem in njenimi najbolj vidnimi priznanji, ki jih je prejela doma in v tujini.

Prvi so se od Ivice Žnidaršič poslavljali sokrajani, potem so prihajali predstavniki KO in OO DIS, predstavniki RK Slovenije, člani IO DIS na čelu s podpredsednico Anko Tominšek, predsednik nevladnih organizacij Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Janez Podržaj, predsednik ZZB NOB Slovenije, Tit Turenšek, svetovalka predsednice RS Nataše Pirc Musar Biserka Marolt Meden, poslanci Gibanja Svoboda, in sicer Nataša Avšič Bogovič, Tamara Vonta, Teodor Uranič in Jernej Žnidaršič, župani sosednjih občin in mnogi drugi, ki so z njo več let sodelovali. Okrog enih je pred mrliško vežico bila velika gneča, kljub temu je večini, ki so se prišli poklonit pokojni Ivici Žnidaršič, to tudi uspelo. Pred odhodom do zadnjega počivališča je žalujoče nagovoril Gregor Kaplan.

Sprevod žalujočih do njenega groba je spremljalo veliko praporščakov KO in OO DIS, ob grobu pa je spregovorila generalna sekretarka RKS, Cvetka Tomin. V znak spoštovanja in dela Ivice Žnidaršič so predstavniki RKS bili ob slovesu oblečeni v rdeče uniforme RKS.
V imenu občine Škocjan je ob grobu spregovoril tudi župan Jože Kapler, ki je izpostavil njeno neomajno voljo za ohranjanje spomina na izgnanstvo in uspešno sodelovanje občine in društva DIS.
Njeno zadnje počivališče leži nad njeno domačijo, tako vsak, ki jo je poznal, ve, da je Ivica Žnidaršič za vedno doma. Na dan pogreba je bilo megleno, mrzlo in deževno, a njen grob bo zagotovo večkrat obsijan s soncem, njena zapuščina pa je neprecenljiva in zapisana v zgodovino slovenskega naroda.
Njena zgodba o deklici v izgnanstvu bo za vedno ostala zapisana v zgodovino kot tudi njena prizadevanja za ohranjanje zgodovinskega spomina na izgnanstvo. Obnova grajskih hlevov v Brestanici nosi njen neizbrisen podpis. Nekoč ruševine grajskih hlevov so danes trden dokaz, da je na tistem kraju bilo nekoč zbirno taborišče za izgon Slovencev. Ravno zaradi njene odločnosti je nekdanje taborišče obnovljeno in je danes v njem razstava o izgonu Slovencev in tako ostaja opomin in spomin na genocid nad Slovenci v 2. svetovni vojni. Odnos povojnih oblasti do izgnancev je bil jasen izraz ravno v ruševinah teh hlevov. Da se je odnos do izgnanstva Slovencev v 2. svetovni vojni vendarle spremenil, pa je bilo potrebno veliko dela in truda mnogih slovenskih izgnancev, v zadnjih 35 letih predvsem dela predsednice DIS, prof. Ivice Žnidaršič. Razstava v grajskih hlevih ob 80. obletnici vrnitve iz izgnanstva je njeno zadnje avtorsko delo.
Družina Žnidaršič in Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 je ob smrti dolgoletne predsednice DIS Ivice Žnidaršič prejelo številna sožalna pisma, med njimi tudi pismo predsednika vlade RS dr. Roberta Goloba in predsednice RS Nataše Pirc Musar.

« Nazaj