Obvestila

Izplačilo prvega obroka nadomestila
6. marec 2026

Na podlagi Zakon o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo iz 2. svetovne vojne bo država upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja - med katere sodijo izgnanci, interniranci, taboriščniki, begunci oziroma pregnanci ter ukradeni otroci - izplačala 8.000 evrov v štirih letnih obrokih po 2.000 evrov. Pogoj za uveljavitev pravice je bila pravočasno oddana vloga na pristojni upravni enoti, in sicer najpozneje do 9. 2. 2026.

Prvo izplačilo je bilo izvedeno 2. 3. 2026, in sicer za vse upravičence, ki že razpolagajo s pravnomočno odločbo. Po trenutno dostopnih podatkih je takšnih več kot 7.000. 

Vsi, ki ste vlogo oddali do vključno 9. 2. 2026 in izpolnjujete zakonske pogoje, ste lahko brez skrbi. Po prejemu odločbe bo izplačilo izvedeno, pri čemer se bo prvi obrok nakazoval še v tekočem letu oziroma v prihodnjih mesecih.

Pot do sprejetja zakona

Pot do sprejetja zakona je bila dolga in zahtevna. Več kot tri desetletja ni bilo bistvenega premika kljub številnim pobudam in opozorilom. Prelom je nastopil z mandatom vlade dr. Roberta Goloba.

Po nastopu njegove vlade so se razmere bistveno spremenile. Stekli so resni, odkriti in vsebinsko poglobljeni pogovori brez prikritih namenov, v katerih sem aktivno sodeloval in sooblikoval predloge zakonskih rešitev. Kot raziskovalec odprtih vprašanj in sodelavec DIS sem dobil priložnost, da skupaj z Gibanjem Svoboda prispevam k uresničitvi konkretne rešitve za slovenske državljane in k odpravi ene izmed dolgoletnih krivic.

Čakanje slovenskih izgnank in izgnancev je trajalo 85 let - od časa izgnanstva do 25. 7. 2025, ko je bil zakon objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za pomembno simbolno dejanje vlade dr. Roberta Goloba, saj pomeni uresničitev ene najstarejših napovedanih, a nikoli izvedenih zakonskih rešitev. Za številne upravičence predstavlja zakon resnično »srečanje z zgodovino«.

Sodelujoči in ključna srečanja

Do sprejetja zakona je vodilo več srečanj. Ključno in odločilno za končni uspeh je bilo srečanje s predsednikom Vlade Republike Slovenije dr. Robertom Golobom. 

V pogovorih so poleg mene sodelovale tudi neposredne žrtve vojnega nasilja - izgnanci in begunci: mag. Franc Žnidaršič, Martin Špegelj, Alojz Rupar in Brane Praznik. Aktivno so sodelovali tudi predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, vodja poslanske skupine mag. Nataša Avšič Bogovič, poslanca Teodor Uranič in dr. Martin Premk ter Simona Pirnat Skeledžija iz Kabineta predsednika vlade.

Hvaležnost še živih prič se je posebej izrazila 7. 6. 2025 na dvorišču bivših hlevov gradu Rajhenburg, kjer je predsednik vlade javno napovedal sprejetje zakona, ki je bil nato 25. 7. 2025 tudi uradno objavljen.

V skupnem govoru, ki sva ga za ta dogodek pripravila z Ivico Žnidaršič, smo navzoče spomnili na zgodovinska dejstva. Rajhenburg kot največje zbirno taborišče za izgon Slovencev ostaja tiha priča tragičnih dogodkov. Izgnanstvo je prizadelo približno 63.000 Slovencev; 45.000 jih je bilo odpeljanih v nemška taborišča, okoli 17.000 pa jih je pred izgonom pobegnilo. Med izgnanci je bilo približno 20.000 otrok, razseljenih po območju Nemčije - otroci brez otroštva, matere brez varnosti in očetje brez moči.

Od leve proti desni: Simona Pirnat Skeledžija, Gregor Kaplan, Nataša Avšič Bogovič in Teodor Uranič

Simbolni pomen in zgodovinska teža

Ob 80. obletnici vrnitve iz izgnanstva so slovenski izgnanci simbolno znova dočakali svobodo - tokrat s sprejetjem navedenega zakona. Čeprav gre za simbolno dejanje, ima za upravičence izjemen moralni in zgodovinski pomen.

Pomembno je tudi zavedanje, da v celotnem obdobju samostojne Slovenije doslej ni bilo dovolj politične volje za dokončno ureditev tega vprašanja. S podporo Gibanja Svoboda in dr. Roberta Goloba so bila dolgoletna prizadevanja končno uresničena.

Iskrena hvaležnost in solze še živih prič, deljene tako z menoj kot s predsednikom vlade, so najmočnejši dokaz, kaj zakon v resnici pomeni ljudem. To potrjujejo tudi besede nedavno preminule predsednice Ivice Žnidaršič, ki je v enem izmed zadnjih pisem predsedniku vlade izrazila željo, da bi mu osebno čestitala ob ponovni izvolitvi ter se mu zahvalila za prizadevanja pri uresničitvi tega projekta.

Sprejetje zakona pomeni zgodovinski trenutek za slovenske izgnance in begunce ter pomemben korak k popravi dolgo prezrte krivice.

Mag. Gregor Kaplan
častni član DIS

« Nazaj