Mnogi Slovenci so bili izgnani s svojih domov, poslani na prisilno delo ali v koncentracijska taborišča, kjer so številni tudi izgubili življenja. "Podobno usodo delimo z mnogimi drugimi evropskimi narodi, zlasti z vami, ki ste danes med udeleženci tega kongresa. Z vami delimo tudi prepričanje, da ta del zgodovine ne more in ne sme biti pozabljen," je poudaril predsednik.
"S svojim obstojem, aktivnim delovanjem vaših društev in druženjem, kakršno je današnje, zagotavljate, da bo spomin na to najbolj tragično obdobje evropske zgodovine ostal živ opomin za vse čase. S tem pošiljate tudi jasno sporočilo vsem tistim, ki bi radi zgodovino pisali na nov način, zgodovinska dejstva in resnico pa potvorili ali zlorabili tudi v priložnostne politične namene," je še nadaljeval Türk.
Ob koncu govora se je predsednik republike zahvalil Društvu izgnancev Slovenije, organizatorju današnjega kongresa v Ljubljani, ki že vrsto let pomembno prispeva k ohranjanju zgodovinskega spomina na obdobje druge svetovne vojne in si prizadeva za uveljavitev pravic žrtev vojnega nasilja. Udeležencem kongresa pa je zaželel uspešno delo "v tem dnevu spomina, solidarnosti in prijateljstva med narodi".
Udeležence - ti so danes v Ljubljano prišli iz vrste držav, med njimi pa so bili tudi bivši predsednik republike Milan Kučan, prvi predsednik parlamenta v samostojni Sloveniji France Bučar in predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik - je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković in poudaril, da Ljubljana s ponosom gosti kongres.
Sledil je nagovor in referat predsednice Društva izgnancev Slovenije Ivice Žnidaršič, ki je izrazila zadovoljstvo, da se bodo lahko danes bolje spoznali in izvedeli več o svoji skupni usodi kot žive priče strahot druge svetovne vojne. "Čas je zacelil rane, ni pa mogel izbrisati spomina, zato bomo danes od tukaj sporočili vsem voditeljem Evrope in sveta, naj storijo več, da se kaj takega, kot smo doživljali mi, ne bo več ponovilo," je še dejala Žnidaršičeva in opozorila, da "nas kruta stvarnost v svetu vsak dan opominja, da fašizem in nacizem še nista mrtva".
Referatu Žnidaršičeve je sledil referat borca za pravice slovenske manjšine v Italiji Sama Pahorja z naslovom "Primorski izgnanci", zatem pa so v Tivoliju prisluhnili še referatom vodij delegacij društev izgnancev in beguncev iz Češke, Slovaške, Poljske, Ukrajine, Rusije, Francije, Avstrije, BiH, Hrvaške in Srbije ter predstavnikov iz Nemčije, med katerimi je bil tudi župan mesta Rudolstadt.
Poleg omenjenih delegacij in predstavnikov iz Nemčije so se kongresa udeležili tudi predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa, Mednarodne organizacije za migracije (IOM) in kuratorija iz sklada Spomin, odgovornost in prihodnost iz Berlina.
Na kongresu pa so obravnavali in sprejeli tudi več predlogov in sklepov. Med drugim so na predlog Društva izgnancev Slovenije podprli ustanovitev Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945, ki bi skrbel za medsebojno spoznavanje, ohranjanje zgodovinskih dejstev, izmenjavo izkušenj in opozarjanje vlad na vnovične pojave fašizma in nacizma.
Društvo izgnancev Slovenije je še predlagalo, da se s kongresa pošlje pismo vsem predsednikom evropskih držav s pozivom, naj preprečijo nastajanje fašističnih in nacističnih organizacij. Udeleženci kongresa so poleg tega izrazili pričakovanje, da bo v skupnem evropskem učbeniku zgodovine primerno zajet tudi izgon številnih evropskih narodov z njihovih domov zaradi fašističnega in nacističnega nasilja, na voditelje zmagovitih držav druge svetovne vojne pa naslovili poziv, da naj se uresničijo sklepi s povojnih mirovnih in reparacijskih konferenc, saj izgnanci in begunci še vedno niso dobili vojnih odškodnin.
(STA/RŠ - foto BOBO)
