ObvestilaOTVORITEV RAZSTAVE O PRISILNEM DELU MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Velika udeležba na odprtju razstave 16. aprila 2010 v nemškem mestu Rudolstadt o prisilnem delu v tem mestu med drugo svetovno vojno. Pri pripravi in odprtju razstave so sodelovali Thürnski državni arhiv. Mestni arhiv Rudolstadta, mesto Rudolstadt in Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945. Na razstavi je sodelovala tudi delegacija DIS v sestavi mag. Franc Žnidaršič, Zdenka Kaplan in Alojz Rupar, saj razstava prikazuje prisilno delo Slovencev v tem mestu. Njihovi govori so še osvetlili trpljenje slovenskega naroda med drugo svetovno vojno.
Gradivo za razstavo je zbral bivši župan mesta Rudolstadt Harmut Franz, ki je bil udeleženec prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1941-1945, ki ga je DIS organiziral 6. junija 2009 v Ljubljani. Ob otvoritvi razstave je med drugim dejal: »Obseg človeškega nasilja in trpljenja, ki smo ga prizadejali milijonom ljudi, sta tudi 65 let po koncu druge svetovne vojne komaj dojemljivi.« Na otvoritev razstave je bil povabljen tudi Godalni trio Viva iz Trebnjega in z izvajanjem slovenskih narodnih pesmi požel velik aplavz. Po otvoritvi razstave so si udeleženci ogledali še film, ki ga je v sodelovanju z Društvom izgnancev Slovenije 1941-1945 pripravila Televizija Slovenije z naslovom – »Izgnani Slovenci 1941-1945«. V mestu Rudolstadt so ustanovili tudi društvo, ki bo proučevalo prisilno delo med drugo svetovno vojno. Prav je, da bi o teh aktivnostih kaj vedela tudi slovenska javnost. |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |