Obvestila

SIMPOZIJ V PRAGI O FAŠISTIČNEM IN NACISTIČNEM NASILJU MED DRUGO SVETOVNO VOJNO V SLOVENIJI
7. maj 2010

V soboto, 27. marca 2010, je bil na Češkem v Pragi simpozij, ki ga je organiziralo društvo »Krog državljanov Češke republike, izgnanih leta 1938 z obmejnih ozemelj«. Na simpoziju je bil govor o zamolčanem sporazumu med Hitlerjem, Italijo, Francijo in Anglijo, ki je bil sklenjen 29. septembra 1938 o priključitvi Sudetov k tretjemu rajhu in nacističnemu nasilju nad Čehi v času okupacije celotne Čehoslovaške, ki se je zgodila leta 1939.

Na simpoziju v Pragi je bilo veliko časa namenjenega razpravi o sklepih, sprejetih na prvem evropskem kongresu izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki je bil v Ljubljani, 6. junija 2009.

Na simpoziju v Pragi so sodelovali predstavniki društev izgnancev iz Češke, Poljske, Ukrajine, Slovaške, Rusije in Slovenije. Izraženih je bilo veliko pohval Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945, ker je organiziralo prvi evropski kongres in prvič povezalo sorodna društva in organizacije žrtev fašizma in nacizma v Evropi. Zato so predlagali, da bi bil domicil Mednarodnega odbora v Sloveniji.

Predsednica DIS Ivica Žnidaršič je na simpoziju govorila o odzivih predsednikov evropskih držav na pismo, ki so ga prejeli iz kongresa v Ljubljani in o pobudah, da bi Muzej izgnancev na gradu Rajhenburg postopoma postal evropski muzej s prikazom izgona tudi drugih evropskih narodov.

Poudarila je, da je bil odziv na kongres velik, saj si v Evropi kar sledijo simpoziji in konference, na katerih obravnavajo sklepe kongresa in kot žive priče žrtev nacizma in fašizma protestirajo proti spreminjanju zgodovine in poveličevanje tistih, ki so med drugo svetovno vojno sodelovali z nacisti in povzročili tudi izgon številnih narodov. Opozorila je na poskuse omaloževanja zmag nad fašisti in nacisti, zanikanja holokavsta, poskusi opravičevanja sokrivcev in sodelavcev fašizma in nacizma.

Na simpoziju v Pragi so bile sprejete pobude za ohranjanje zgodovinske dediščine in protest proti pojavom novih fašističnih in nacističnih organizacij.

Sprejet je bil sklep, da se iz prvega sestanka Mednarodnega odbora, ki bo 4. junija v Ljubljani ponovno pošlje pobuda in zahteva predsednikom zavezniških držav v drugi svetovni vojni, naj se zavzemajo za uresničitev sklepov sprejetih na mirovnih in reparacijskih konferencah o vojnih odškodninah za odvzeto in uničeno premoženje ter končno popravijo krivice storjene zaradi neporavnane gmotne škode upravičencem.

Na prvem sestanku Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki je bil ustanovljen na kongresu v Ljubljani, pa naj se pošlje pismo tudi predsedniku evropskega sveta Hermanu von Rompuyu in generalnemu sekretarju Banki Munu.

Na prvem sestanku v Ljubljani bi sprejeli tudi pravila za delovanje Mednarodnega odbora.

Na plenarnem delu simpoziju v Pragi je predsednik ruskega društva gospod Nikolaj Dorožinskiy podelil predsednici DIS Ivici Žnidaršič spominsko odlikovanje »Zmaga« kot priznanje za povezovanje žrtev fašizma in nacizma v Evropi.

Pred simpozijem v Pragi je bilo tudi srečanje s slovenskim veleposlanikom v Pragi eks. mag. Francem Butom.

V zvezi s pismom, ki ga je predsednica DIS pred simpozijem poslala češkemu, poljskemu, ruskemu, slovaškemu in ukrajinskemu društvu, naj prinesejo v Prago slikovni material za nastajajoči evropski muzej na gradu Rajhenburg, so prinesli kar veliko slikovnega gradiva in drugega gradiva o genocidni politiki do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno.

« Nazaj