ObvestilaMednarodna konferenca o skrbi za izgnance in prisilne delavce žrtve fašizma in nacizma v nekaterih evropskih državah V Ljubljani je 4. in 5. junija 2010 potekala Mednarodna konferenca o skrbi za izgnance in prisilne delavce žrtve fašizma in nacizma v nekaterih evropskih državah. Delegacije iz Poljske, Češke, Slovaške, Ukrajine, Rusije, Avstrije, Srbije in Hrvaške so v referatih opisali zakone, ki so jih v teh državah sprejeli za uveljavljanje pravic žrtev fašizma in nacizma.
Tudi Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 je udeležence podrobno seznanilo z vsebino slovenskega zakona o žrtvah vojnega nasilja in doseženih pravicah po nastanku samostojne države Slovenije. Iz konference so poslali pismo predsedniku Sveta Evrope Hermanu Van Rompuyu in generalnemu sekretarju Ban Ki-Moonu ter sprejeli deklaracijo o škodljivih posledicah spreminjanja zgodovine in večji skrbi za žrtve fašizma in nacizma v Evropi in protest proti nastajanju novih fašističnih in nacističnih organizacij. V okviru Mednarodne konference je zasedal tudi Mednarodni odbor izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945. Za predsednico tega odbora je bila na Mednarodni konferenci 4. junija 2010 soglasno izvoljena Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |