ObvestilaDeklaracija, sprejeta na Mednarodni konferenci v Ljubljani Deklaracija o škodljivih posledicah spreminjanja zgodovine in večji skrbi za žrtve fašizma in nacizma v Evropi in protest proti nastajanju novih fašističnih in nacističnih organizacij.
MEDNARODNA KONFERENCA O SKRBI ZA
Deklaracija o škodljivih posledicah spreminjanja
Ta protest sprejemamo udeleženci Mednarodne konference o skrbi za izgnance in prisilne delavce žrtve fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki je bila 4. junija 2010 v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani. Evropske države, njihove vlade in svetovno javnost opozarjamo, da za žrtve fašizma in nacizma v Srednji in Vzhodni Evropi ni dovolj poskrbljeno, ob tem pa se pojavljajo nove fašistične in nacistične organizacije. Za vojni protifašistični program je bila najpomembnejša načelna opredelitev boja PROTI fašizmu in nacizmu, a vseboval je tudi boj ZA demokracijo in novo ureditev Evrope, oprto na neodtujljive individualne in splošne pravice ljudi ter na zavrnitev teorije o večvrednih in manjvrednih ljudeh. Mnenja smo, da je antifašizem kot nadstrankarska vrednostna usmeritev, ki se zoperstavlja oživljanju fašističnih idej, zgodovinski rehabilitaciji fašizma in agresivnosti v mednarodnih odnosih, še vedno pomembna sestavina evropske ureditve. Zaskrbljeni smo, da v drugi svetovni vojni poražena stran zdaj poskuša za nazaj zmagati v vojni spominov, ko rehabilitira nekoč že premagane politične ideje in organizacije. Prepričani smo zato, da smo odgovorni za razlaganje resničnih zgodovinskih dejstev in njihovo današnjo predstavitev mlajšim generacijam. Dolžni smo kritizirati zlasti politično-ideološko zlorabo zgodovine. To delamo za spomin na trpljenje žrtev in v opomin, da se kaj podobnega ne bi moglo ponoviti, pa tudi iz protesta proti temu, da evropske države tolerirajo skrajneže, ki zagovarjajo prav take cilje, s katerimi sta fašizem in nacizem zanetila drugo svetovno vojno. Zgodovinski revizionizem žali spomin na padle in umorjene med letoma 1938 in 1945 in je žalitev vseh svobodomiselnih ljudi. Besede sicer ne morejo zaceliti ran - in rane izgnancev še niso zaceljene - a v duhu strpnosti in sprave pozivamo vlade evropskih držav in svetovno javnost, da se zavedajo sporočil nedavne zgodovine. Zato naj: - naredijo več za dostojanstveno preživetje ostarelih žrtev fašizma in nacizma; - ukrepajo proti novim organizacijam, ki oživljajo fašizem in nacizem in - ne dovolijo manipulacij z zgodovino zaradi kratkoročnih političnih ali ideoloških ciljev. Protestiramoproti nastajnju spominskega centra v Berlinu, ki ga načrtujejo sudetski Nemci v sodelovanju z Unijo Istranov in kočevskimi Nemci. V tem centru naj bi prikazali lažne podatke o nasilju slovanskih narodov nad njimi. Ob tem pa ne načrtjujejo prikaza nasilja, ki so ga izvajali nad Judi, slovanskimi narodi fašistični in nacistični sistemi med drugo svetovno vojno. Pozivamo vse države, da poskrbijo za zgodovinske zapise o izgonu in prisilnem delu slovanskih in drugih narodov med drugo svetovno vojno.
Udeleženci Mednarodne konference: iz Slovenije, Avstrije, Belorusije, Češke, Hrvaške, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije in Ukrajine. |
| Obvestila |
|---|
|
Koalicija s predlogom za izplačilo nadomestil za premoženjske oškodovance druge svetovne vojne Koalicija je v DZ vložila predlog zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni vojni. Upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja, kamor med drugim sodijo izgnanci, interniranci, taboriščniki in ukradeni otroci, bi država izplačala 8000 evrov v štirih letnih obrokih po 2000 evrov. Dan odprtih vrat taborišča v Brestanici, razstava in prireditev ob 80. obletnici vrnitve izgnancev v domovino Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 bo ob dnevu izgnancev, 7. junija, organiziral dan odprtih vrat in razstavo ob 80. obletnici vračanja iz izgnanstva in ob tej obletnici organiziral prireditev na dvorišču grajskih hlevov in konjušnic v Brestanici v največjem zbirnem taborišču za izgon Slovence. Vabilo vsem izgnancem in beguncem na razstavo ob 80. obletnici vrnitve iz izgnanstva Dragi izgnanci in begunci, veliko smo s skupnimi močmi postorili za spomin in opomin na našo težko pot izgnanstva in begunstva, zdaj je čas, da se spomnimo na čas vrnitve iz izgnanstva v domovino in na svoje izropane ali celo požgane domove. Junija bo od tega minilo 80 let. Poročilo o pogovoru delegacije DIS s predsednikom Vlade Republike Slovenije o pripravi in vložitvi zakona o simboličnem nadomestilu zaradi vojne škode
Delegacija DIS v sestavi mag. Gregor Kaplan, Marjan Špegelj in mag. Franc Žnidaršič je 1. 4. 2025 uspešno opravila razgovor s predsednikom Vlade RS, skupino poslancev Svobode, sekretarko Ministrstva za finance RS in predstavnikom pravne službe, ki je pripravila končno verzijo Zakona o simboličnem nadomestilu za premoženjsko škodo žrtvam vojnega nasilja. Ugotovili smo, da je zakon pripravljen. Podpis pogodb o sofinanciranju programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja Ob podpisu pogodbe za programe na področju žrtev vojnega nasilja so na spletni strani Ministrstva za obrambo RS zapisali: »Minister za obrambo mag. Borut Sajovic in predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, so danes na Ministrstvu za obrambo RS slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja za leto 2025.« |