Društvo izgnancev Slovenije

DruštvoPravni aktiDejavnostiObvestilaArhiv obvestil VestnikPublikacijePovezaveFoto arhivInformacijski center

Obvestila

Deklaracija, sprejeta na Mednarodni konferenci v Ljubljani
8. junij 2010

Deklaracija o škodljivih posledicah spreminjanja zgodovine in večji skrbi za žrtve fašizma in nacizma v Evropi in protest proti nastajanju novih fašističnih in nacističnih organizacij.

MEDNARODNA KONFERENCA O SKRBI ZA
 IZGNANCE IN PRISILNE DELAVCE ŽRTVE FAŠIZMA IN NACIZMA V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH

 

Deklaracija

o škodljivih posledicah spreminjanja
 zgodovine in večji skrbi za žrtve fašizma in nacizma v Evropi in protest proti nastajanju novih fašističnih in nacističnih organizacij.

 

Ta protest sprejemamo udeleženci Mednarodne konference o skrbi za izgnance in prisilne delavce žrtve fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki je bila 4. junija 2010 v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani.

Evropske države, njihove vlade in svetovno javnost opozarjamo,

da za žrtve fašizma in nacizma v Srednji in Vzhodni Evropi ni dovolj poskrbljeno, ob tem pa se pojavljajo nove fašistične in nacistične organizacije.

Za vojni protifašistični program je bila najpomembnejša načelna opredelitev boja PROTI fašizmu in nacizmu, a vseboval je tudi boj ZA demokracijo in novo ureditev Evrope, oprto na neodtujljive individualne in splošne pravice ljudi ter na zavrnitev teorije o večvrednih in manjvrednih ljudeh.

Mnenja smo,

da je antifašizem kot nadstrankarska vrednostna usmeritev, ki se zoperstavlja oživljanju fašističnih idej, zgodovinski rehabilitaciji fašizma in agresivnosti v mednarodnih odnosih, še vedno pomembna sestavina evropske ureditve. Zaskrbljeni smo, da v drugi svetovni vojni poražena stran zdaj poskuša za nazaj zmagati v vojni spominov, ko rehabilitira nekoč že premagane politične ideje in organizacije.

Prepričani smo zato,

da smo odgovorni za razlaganje resničnih zgodovinskih dejstev in njihovo današnjo predstavitev mlajšim generacijam. Dolžni smo kritizirati zlasti politično-ideološko zlorabo zgodovine. To delamo za spomin na trpljenje žrtev in v opomin, da se kaj podobnega ne bi moglo ponoviti, pa tudi iz protesta proti temu, da evropske države tolerirajo skrajneže, ki zagovarjajo prav take cilje, s katerimi sta fašizem in nacizem zanetila drugo svetovno vojno. Zgodovinski revizionizem žali spomin na padle in umorjene med letoma 1938 in 1945 in je žalitev vseh svobodomiselnih ljudi.

Besede sicer ne morejo zaceliti ran - in rane izgnancev še niso zaceljene - a v duhu strpnosti in sprave pozivamo vlade evropskih držav in svetovno javnost, da se zavedajo sporočil nedavne zgodovine. Zato naj:

- naredijo več za dostojanstveno preživetje ostarelih žrtev fašizma in nacizma;

- ukrepajo proti novim organizacijam, ki oživljajo fašizem in nacizem in

- ne dovolijo manipulacij z zgodovino zaradi kratkoročnih političnih ali

  ideoloških ciljev.

Protestiramo

proti nastajnju spominskega centra v Berlinu, ki ga načrtujejo sudetski Nemci v sodelovanju z Unijo Istranov in kočevskimi Nemci. V tem centru naj bi prikazali lažne podatke o nasilju slovanskih narodov nad njimi.

Ob tem pa ne načrtjujejo prikaza nasilja, ki so ga izvajali nad Judi, slovanskimi narodi fašistični in nacistični sistemi med drugo svetovno vojno.

Pozivamo

vse države, da poskrbijo za zgodovinske zapise o izgonu in prisilnem delu slovanskih in drugih narodov med drugo svetovno vojno.

 

 

Udeleženci Mednarodne konference:

 iz Slovenije, Avstrije, Belorusije, Češke, Hrvaške, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije in Ukrajine.

« Nazaj

Obvestila

Predsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič junija praznovala 90 let
16. september 2024

Svetovalka Predsednice RS Tatjana Bobnar in svetovalka v kabinetu Predsednice RS mag. Biserka Marolt Meden sta v svojem in imenu Predsednice RS Nataše Pirc Musar slavljenki čestitali za visoki jubilej in ji izročili cvetje. Slavljenka je izrazila zahvalo za pozornost in obisk, v sproščenem vzdušju so razpravljali tudi o težavah izgnancev, ko se mnogi izgnanci na stara leta soočajo s težkimi zdravstvenimi in gmotnimi težavami.

Več »