Društvo izgnancev Slovenije

DruštvoPravni aktiDejavnostiObvestilaArhiv obvestil VestnikPublikacijePovezaveFoto arhivInformacijski center

Obvestila

Razstava o izgonu Slovencev in fašističnem in nacističnem nasilju tudi nad drugimi Slovanskimi narodi.
25. januar 2011

Razstavo bo odprta do 15. septembra 2011, v Mestnem muzeju v Krškem, Valvasorjevo nabrežje 4. Podatki in fotografije o genocidni politiki fašistov in nacistov do drugih slovanskih narodov so bili zbrani ob pripravah na prvi evropski kongres izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki ga je organiziralo Društvo izgnancev Slovenije 6. junija 2009 v Ljubljani, in Mednarodno konferenco o skrbi za izgnance, begunce in prisilne delavce, ki je bila 4. junija 2010, tudi v Ljubljani.

Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 bo 27. januarja 2011 ob 11. uri odprlo razstavo o izgonu Slovencev in fašističnem in nacističnem nasilju tudi nad drugimi Slovanskimi narodi.

Razstava obsega 39 panojev, ki na 21 panojih prikazujejo:
·       Okupacijo in razkosanje Slovenije leta 1941
·       Zbirna taborišča v Sloveniji za izgon Slovencev v letih 1941–1945
·       Slike o izgonu Slovencev iz Obsotelja in Posavja
·       Fotografije taborišč za slovenske izgnance v Nemčiji
·       Fotografije izgnanih slovenskih otrok in življenje v
        nemških izgnanskih taboriščih
·       Fotografije Slovencev, izgnanih v Srbijo, Hrvaško in Bosno
·       Izgon slovenskih družin iz Koroške in predelov Slovenije, ki so jih
        okupirali Madžari
·       Življenje v izgnanskih taboriščih v Nemčiji in prisilno delo
·       Življenje slovenskih otrok v izgnanstvu in nemških taboriščih
·       Izgon sorodnikov partizanov in talcev ter prebivalcev požganih vasi
·       Dokumente slovenskih izgnancev v izgnanskih taboriščih
·       Grafični prikaz izgona Slovencev v Nemčijo, Hrvaško, Srbijo, Madžarsko in
        pobeglih pred izgonom
·       Vrnitev izgnancev v domovino

Na 18 panojih je prvič prikazan tudi genocid nad drugimi slovanskimi narodi, ki so ga izvajali fašistični in nacistični režimi. Prikazane so žrtve in trpljenje Poljakov, Rusov, Čehov, Slovakov, Ukrajincev, Srbov in Hrvatov.

Razstavo bo odprta do 15. septembra 2011, v Mestnem muzeju v Krškem, Valvasorjevo nabrežje 4.

Ob otvoritvi razstave bo govorila Ivica Žnidaršič, prof., predsednica DIS, odprl pa jo bo Franc Bogovič, župan Občine Krško.

Podatki in fotografije o genocidni politiki fašistov in nacistov do drugih slovanskih narodov so bili zbrani ob pripravah na prvi evropski kongres izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945, ki ga je organiziralo Društvo izgnancev Slovenije 6. junija 2009 v Ljubljani, in Mednarodno konferenco o skrbi za izgnance, begunce in prisilne delavce, ki je bila 4. junija 2010, tudi v Ljubljani.

Slike in gradivo na razstavi so iz Informacijskega centra Društva izgnancev Slovenije 1941–1945.

Računalniško oblikovanje zbranega gradiva sta opravila Mojca Turk in Robert Škrjanc.

Tehnična izvedba razstave: Pegaz International, d. o. o.

S to razstavo je  začelo Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, obeleževati 70. obletnico izgona Slovencev.

 Iz informativne komisije DIS

« Nazaj

Obvestila

V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino
7. junij 2025

Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine.

Več »

7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino.
7. junij 2025

Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej.

Več »