ObvestilaRazstava o izgonu Slovencev in ostalih slovanskih narodov V Mestnem muzeju Krško je župan Franc Bogovič odprl razstavo o genocidni politiki fašistov in nacistov do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno, ki so jo pripravili v Društvu izgnancev Slovenije.
Kot je ob otvoritvi povedala predsednica društva prof. Ivica Žnidaršič, je bil del te razstave, ki govori o izgonu Slovencev v letih 1941 - 1945, prvič postavljen na ogled ob 60. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva decembra 2005, nakar so razstavo selili po slovenskih krajih in tudi tujini, v letu 2009 pa so jo začeli dopolnjevati še z arhivskimi podatki in slikovnim gradivom o fašističnem in nacističnem nasiljem tudi nad drugimi slovanskimi narodi, to je nad Poljaki, Rusi, Čehi, Slovaki, Ukrajinci, Srbi in Hrvati. Z razstavljenim gradivom, ki bo v krškem muzeju na ogled vse do 15. septembra, želijo dopolniti Muzej slovenskih izgnancev na gradu Rajhenburg še s prikazom izgona 20.000 slovenskih otrok, prisilnega dela in taborišč za Slovence.
Župan Franc Bogovič in predsednica DIS 1941-1945 prof. Ivica Žnidaršič
Med drugo svetovno vojno je po do sedaj znanih podatkih izgnanih preko 63.000 Slovencev, umrlo jih je preko 89.400, od tega okoli 36.000 civilnih oseb. Trikotni panoji na razstavi prikazujejo zbirna taborišča v Sloveniji in izgon prebivalstva, tudi množičen izgon iz Obsotelja in Posavja, s fotografijami so dokumentirana taborišča za slovenske izgnance v Nemčiji, otroci in življenje v taboriščih, fotografije Slovencev, ki so bili izgnani v Srbijo, Hrvaško in Bosno, izgon slovenskih družin iz Koroške in predelov, ki so jih okupirali Madžari, izgnanska taborišča in prisilno delo v njih, dokumente slovenskih izgnancev v taboriščih, vrnitev izgnancev ipd. Že omenjeno zbrano gradivo trpljenja drugih slovanskih narodov je razdeljeno na nasilje nad Poljaki v letih 1939-1945, ruski narod ter njegove žrtve, nasilje nad Čehi v letih 1938-1945, žrtve II. svetovne vojne na Slovaškem, okupacija in nasilje nad Ukrajinci ter na trpljenje srbskega naroda ter druga svetovna vojna na Hrvaškem.
Kulturni program ob otvoritvi razstave je oblikoval tenorist Marko Železnik ob klavirski spremljavi prof. Martina Šušteršiča, zbrane, ki so tokrat do zadnjega kotička zapolnili muzej, pa sta poleg Žnideršičeve nagovorila še župan Bogovič in kustosinja Alenka Černelič Krošelj.  V prostorih muzeja bo razstava na ogled vse do jeseni
(RŠ/Posavje.info) |
| Obvestila |
|---|
|
Poslovila se je prof. Ivica Žnidaršič - humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev V 91. letu je umrla humanistka in neustrašna borka za pravice slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja v drugi svetovni vojni profesorica Ivica Žnidaršič. Profesorica Ivica Žnidaršič je bila srce, obraz in vest slovenskih izgnancev in beguncev, žrtev vojnega nasilja. Izteka se rok za oddajo zahtevka za izplačilo nadomestila za premoženjsko vojno škodo Upravičenci do izplačila pavšalnega nadomestila za premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne lahko oddajo zahtevek na upravni enoti najkasneje do 9. februarja, so sporočili z ministrstva za obrambo. Zahtevek za pavšalno odškodnino v višini 8000 evrov lahko vložijo izključno živeči upravičenci. Oddajanje zahtevkov za pavšalno nadomestilo premoženjske škode Odškodnina v višini 8000 evrov pripada še živečim žrtvam vojnega nasilja in bo izplačana (po 2000 evrov) v prvem trimesečju prihodnjih štirih let. Zahtevke je treba vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki je bil v Uradnem listu (številka 56/2025) objavljen 25. 7. 2025, torej do 9. 2. 2026. Poslanci DZ sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni DZ je z 52 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni. Proti koalicijskemu predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Država bo upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma zakonitim dedičem skladno z zakonom izplačala pavšalni znesek 8000 evrov. |