ObvestilaDruštvo izgnancev Slovenije 1941–1945 zbira predmete iz izgnanstva
Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 želi v enem izmed obnovljenih zgornjih prostorov zbirnega taborišča v Brestanici razstaviti predmete, povezane z izgonom in begunstvom Slovencev. Marsikdo še hrani doma skrinje, kovčke, jedilni pribor in druge predmete iz izgnanstva. Mlade generacije kmalu ne bodo vedele, kako je pomembno, da se ti predmeti ohranijo.
Vsakega, ki bo kakšen predmet podaril za shranitev v zbirnem taborišču v Brestanici, prosimo, da na predmet, če to želi, prilepi nalepko oziroma priloži list z naslednjimi podatki: ime in priimek, taborišče oziroma kak drug podatek o predmetu. V soboto, 8. junija 2013, bo zbirno taborišče v Brestanici odprto za ogled in oddajo predmetov od 9. do 16. ure. Tedaj si boste lahko ogledali tudi vse tri obnovljene zgornje prostore taborišča. Če bi iz katere Krajevne in Območne organizacije DIS želeli hkrati pripeljati več predmetov in si v večjih skupinah ogledati taborišče, to sporočite na Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Linhartova 13, 1000 Ljubljana, po telefonu 01 43 44 880 ali elektronski pošti:drustvoizgnancev@siol.net. Poskrbeli bomo, da bo na želeni dan dežurstvo v zbirnem taborišču – hlevih. Predmete, ohranjene iz časa izgona (kovčke, skrinje in drugo), bo možno oddati tudi 7. junija 2013, uro pred prireditvijo v Ljubljani v Mostecu.
Izvršni odbor DIS |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |