ObvestilaOb dnevu izgnancev prireditev v ljubljanskem Mostecu V Sloveniji danes obeležujemo dan slovenskih izgnancev, ki ga bo Društvo izgnancev Slovenije počastilo z dvema prireditvama, dopoldansko v ljubljanskem Mostecu in popoldansko v Mariboru. Že pred dnevi so v društvu opozorili na problematiko svojega področja, med drugim na vojne odškodnine, ki jih dolguje Nemčija.
Dan slovenskih izgnancev danes obeležujemo kot spomin na 7. junij 1941, ko je nemški okupator iz Slovenske Bistrice odpeljal večje število slovenskih izgnancev. Predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 Ivica Žnidaršič je na novinarski konferenci v sredo izpostavila željo osvestiti predvsem mlade o dogajanju, povezanem z izgnanci, in nasploh z drugo svetovno vojno. Med drugim si močno prizadevajo, da bi se na prenovljeni grad Rajhenburg v Brestanici vrnil muzej slovenskih izgnancev. Že od leta 2002 poleg tega dajejo pobudo, da bi grad postal evropski muzej izgnancev, beguncev, žrtev fašizma in nacizma, saj tovrstnega muzeja v Evropi po njenih besedah ni. Kot "največjo akcijo" društva pa je Žnidaršičeva ocenila obnavljanje največjega zbirnega taborišča za izgon Slovencev leta 1941 v Brestanici, pri katerem dobro napredujejo. Za dosedanjo obnovo hlevov in konjušnice v Brestanici so prispevali člani društva in nekatere občine, je dejala. Taborišče bo v soboto odprto za ogled.
Predsednica DIS Ivica Žnidaršič (Foto: Skledar TV) Spomnila je tudi na nerešeno vprašanje izterjave vojne škode od Nemčije, kar bodo od Slovenije znova zahtevali danes. Dolg Nemčije znaša tri milijarde evrov, doslej pa je plačala le dva odstotka vojne škode, je pojasnila. Od države med drugim zahtevajo tudi ustanovitev posebnega sklada za poplačilo gmotne škode izgnancev. Do leta 1945 so sicer z okupiranih ozemelj izgnali 63.000 Slovencev, od tega kar 45.000 v nemška izgnanska taborišča. Na Hrvaško je bilo izgnanih 10.000, v Srbijo pa 7500 Slovencev. Slavnostna govornica v Mostecu je bila podpredsednica DZ Renata Brunskole.
Slavnostna govornica podpredsednica DZ Renata Brunskole (Foto: Skledar TV) |
| Obvestila |
|---|
|
Oddajanje zahtevkov za pavšalno nadomestilo premoženjske škode Odškodnina v višini 8000 evrov pripada še živečim žrtvam vojnega nasilja in bo izplačana (po 2000 evrov) v prvem trimesečju prihodnjih štirih let. Zahtevke je treba vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki je bil v Uradnem listu (številka 56/2025) objavljen 25. 7. 2025, torej do 9. 2. 2026. Poslanci DZ sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni DZ je z 52 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni. Proti koalicijskemu predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Država bo upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma zakonitim dedičem skladno z zakonom izplačala pavšalni znesek 8000 evrov. |