ObvestilaDruštvo izgnancev Slovenije za predsednico ponovno izvolilo Ivico Žnidaršič Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 je imelo danes programsko-volilno skupščino, na kateri je 85 delegatov za predsednico ponovno izvolilo Ivico Žnidaršič. Posebna zahteva delegatov je med drugim bila, da se muzej slovenskih izgnancev prenese nazaj v obnovljeni grad Rajhenburg v Brestanici, in sicer najpozneje do 7. junija prihodnje leto.
Na skupščini je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, zakaj vlada ne začne pogajanj z Nemčijo o poplačilu materialne škode tistim, ki so med drugo svetovno vojno utrpeli takšno škodo. Društvo je namreč za vlado zbralo že vse podatke o tem, koliko škode je Nemčija do zdaj že plačala in koliko jo še mora. Po besedah Ivice Žnidaršič je povračilo osebne škode izgnancem že urejeno z zakonom o žrtvah vojnega nasilja, za materialno škodo posameznikom pa je Nemčija Sloveniji še vedno dolžna tri milijarde evrov. Toliko je bilo namreč po besedah Žnidaršičeve Sloveniji, ki je bila takrat del SFRJ, priznano na mirovnih in reparacijskih konferencah po drugi svetovni vojni. Po zakonu o žrtvah vojnega nasilja so po besedah Žnidaršičeve izgnanci interniranci za osebno škodo upravičeni do mesečne rente, ki znaša število mesecev, ki so jih preživeli v internaciji, pomnoženo z 0,84 evra. Pri delovnih deportirancih se število mesecev, ki so jih preživeli v deportaciji, pomnoži z 0,5 evra, pri taboriščnikih pa z 1,25 evra. "Pri tistih, ki smo bili denimo izgnani štiri leta, tako mesečna renta znaša okoli 90 evrov," pravi Žnidaršičeva. Žrtve vojnega nasilja so prejele tudi enkratno odškodnino za psihično in fizično nasilje - koncentracijski zaporniki po 146 evrov, izgnanci in vojni ujetniki po 104 evre, delovni deportiranci pa po 51 evrov. Poleg tega žrtvam vojnega nasilja pripada plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na skupščini so danes delegati izvolili tudi nove organe društva ter sprejeli poročilo o delu v preteklih štirih letih in program dela za prihodnje leto.
sta/rš |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |