ObvestilaPrizadevanja DIS za ohranitev vsaj dela taborišča V Uradnem listu RS št. 81 z dne 5. oktobra 1999 je bil objavljen odlok o razglasitvi gradu Rajhenburg in njegovega območja za kulturni spomenik državnega pomena. Bivši grajski hlevi in konjušnice pa v tem odloku niso bili zajeti, zato so bili v okviru denacionalizacije vrnjeni trapistom oziroma Mariborski škofiji. Polovico hlevov in konjušnic je odkupil Evrosad, ki ima v njih skladišča za sadje.
Leta 2001 smo v Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945 začeli pospešeno iskati možnosti, da bi del hlevov ohranili kot zgodovinski objekt. Ker se niti občina niti država nista odločili za ureditev in zaščito taborišča, je Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 začelo pogovore z Mariborsko škofijo in z njo 27. septembra 2004 sklenili najemno pogodbo za dobo 99 let, z namenom ureditve objekta kot »spomenika o tragediji izgona Slovencev«. Če Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 tega ne bi bilo storilo, tega objekta danes ne bi bilo več. Objekte je DIS dobil v razpadajočem stanju. Potrebna je bila popolna obnova lesenega ostrešja, streh in notranjosti taborišča. Nujna je bila izdelava kanalizacije in drenaže ter ureditev odvodnjavanja z dvorišča objekta.
Kako je potekala dosedanja obnova taborišča Takoj po podpisu pogodbe z Mariborsko škofijo je Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 naročilo načrt za obnovo in vložili zahtevek za pridobitev gradbenih dovoljenj. Že 24. novembra 2004 smo podpisali pogodbo za obnovo ostrešja in streh za del poslopja grajskih hlevov. Ta dela so bila zaključena 15. aprila 2005. V letu 2006 smo 30. julija začeli obnovo fasade celotnega objekta in ureditev odvodnjavanja meteornih vod. Do konca leta je bila obnovljena fasada celotnega objekta. V letu 2007 smo obnovili stene, strope in vrata v dveh prostorih nizke stavbe taborišča, uredili smo tudi celotno notranje dvorišče in delno okolico. V letu 2008 smo obnovili tri prostore v nizki stavbi taborišča: uredili tla z nasutjem, izveden je bil podložni beton in omet sten. Uredili smo zunanjo kanalizacijo (odvod vode od ponikalnice do gozda) in sanitarije v nizki stavbi taborišča. V letu 2009 smo namenili veliko skrb vzdrževanju objekta, zlasti vodovoda, in urejanju okolice. V letu 2010 smo do kraja uredili tretji prostor v pritličju taborišča, izdelali strop in tla v tem prostoru ter vrata. V letu 2011 smo postavili stopnice v zgornje prostore taborišča. V maju in juniju 2012 so se začela obnovitvena dela zgornjih prostorov taborišča. V drugi polovici leta 2012 smo obnovili tri prostore. Obnova četrtega prostora pa se je ustavila. V tem prostoru smo obnovili samo okna, vrata in električno napeljavo. Strokovni nadzor obnove taborišča je brezplačno opravljal univerzitetni diplomirani gradbeni inženir Vladimir Rostohar. V letu 2012 in do 15. maja 2013 so člani Krajevnih in Območnih organizacij prispevali za obnovo zgornjih prostorov zbirnega taborišča hlevov v Brestanici 61.603,62 evrov. Občine pa so prispevale v letu 2012 in 2013 za obnovo taborišča 10.896,00 evrov. Precej stroškov je pokril tudi Izvršni odbor DIS. Sezname darovalcev in višine prispevkov za obnovo zgornjih prostorov taborišča smo vezali v posebno knjigo. Vsem, ki so prispevali, da smo lahko nadaljevali obnovo zbirnega taborišča za izgon Slovencev, se Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 najlepše zahvaljuje.
Ivica Žnidaršič, prof. |
| Obvestila |
|---|
|
Koalicija s predlogom za izplačilo nadomestil za premoženjske oškodovance druge svetovne vojne Koalicija je v DZ vložila predlog zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo v drugi svetovni vojni. Upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja, kamor med drugim sodijo izgnanci, interniranci, taboriščniki in ukradeni otroci, bi država izplačala 8000 evrov v štirih letnih obrokih po 2000 evrov. Dan odprtih vrat taborišča v Brestanici, razstava in prireditev ob 80. obletnici vrnitve izgnancev v domovino Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 bo ob dnevu izgnancev, 7. junija, organiziral dan odprtih vrat in razstavo ob 80. obletnici vračanja iz izgnanstva in ob tej obletnici organiziral prireditev na dvorišču grajskih hlevov in konjušnic v Brestanici v največjem zbirnem taborišču za izgon Slovence. Vabilo vsem izgnancem in beguncem na razstavo ob 80. obletnici vrnitve iz izgnanstva Dragi izgnanci in begunci, veliko smo s skupnimi močmi postorili za spomin in opomin na našo težko pot izgnanstva in begunstva, zdaj je čas, da se spomnimo na čas vrnitve iz izgnanstva v domovino in na svoje izropane ali celo požgane domove. Junija bo od tega minilo 80 let. Poročilo o pogovoru delegacije DIS s predsednikom Vlade Republike Slovenije o pripravi in vložitvi zakona o simboličnem nadomestilu zaradi vojne škode
Delegacija DIS v sestavi mag. Gregor Kaplan, Marjan Špegelj in mag. Franc Žnidaršič je 1. 4. 2025 uspešno opravila razgovor s predsednikom Vlade RS, skupino poslancev Svobode, sekretarko Ministrstva za finance RS in predstavnikom pravne službe, ki je pripravila končno verzijo Zakona o simboličnem nadomestilu za premoženjsko škodo žrtvam vojnega nasilja. Ugotovili smo, da je zakon pripravljen. Podpis pogodb o sofinanciranju programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja Ob podpisu pogodbe za programe na področju žrtev vojnega nasilja so na spletni strani Ministrstva za obrambo RS zapisali: »Minister za obrambo mag. Borut Sajovic in predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, so danes na Ministrstvu za obrambo RS slovesno podpisali pogodbe o sofinanciranju programov na področju vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja za leto 2025.« |