Pravni aktiOkrog 12.500 še živih slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev je organiziranih v 84 krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije, ki delujejo po vsej Sloveniji. Društvo izgnancev Slovenije ima svoj statut, krajevne organizacije DIS pa pravila za delovanje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je Društvu izgnancev Slovenije podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Najvišji organ društva je skupščina Društva izgnancev Slovenije 1941 – 1945. Vsake štiri leta skupščina izvoli predsednika, dva podpredsednika, izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Izvršni odbor DIS ima več komisij: komisijo za organizacijsko dejavnost, komisijo za socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnine, komisijo za stike s kraji izgnanstva, prisilno delo, mednarodno dejavnost, komisijo za informativno –publicistično dejavnost in založništvo, statutarno, pravno komisijo ter uredništvo Vestnika DIS. |
| Obvestila |
|---|
|
Oddajanje zahtevkov za pavšalno nadomestilo premoženjske škode Odškodnina v višini 8000 evrov pripada še živečim žrtvam vojnega nasilja in bo izplačana (po 2000 evrov) v prvem trimesečju prihodnjih štirih let. Zahtevke je treba vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, ki je bil v Uradnem listu (številka 56/2025) objavljen 25. 7. 2025, torej do 9. 2. 2026. Poslanci DZ sprejeli zakon o nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni DZ je z 52 glasovi za in 21 proti sprejel zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo v 2. svetovni vojni. Proti koalicijskemu predlogu zakona so glasovali v SDS, v NSi so se vzdržali. Država bo upravičencem s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja oziroma zakonitim dedičem skladno z zakonom izplačala pavšalni znesek 8000 evrov. |