Arhiv obvestil 2018Sporočilo za javnost iz Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941–1945,
29. september 2018 Slovenski izgnanci in begunci smo kot žive priče strahot in nasilja, ki so jih izvajali fašisti in nacisti, ogorčeni, da se v Evropi in pri nas ponovno pojavljajo gibanja fašizma in nacizma. Priča smo poizkusom spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne. S popačenjem dejstev se zamegljujejo dogajanja večletne brutalne politike okupacijskih držav. Posamične povojne zunajsodne ukrepe, ki jih obsojamo, se enači s fašističnimi in nacističnimi dejanji. Edini način, da preprečimo ponovitev strahotnih dejanj iz druge svetovne vojne, je ozaveščanje mlajših generacij o času, ko je bil svet izpostavljen in ogrožen zaradi nasilja in genocidne politike fašističnih in nacističnih sistemov. Prireditev na Bučki na Dolenjskem Krajevna organizacija DIS Bučka na Dolenjskem organizira prireditev in pohod ob nemško-italijanski okupacijski meji od Telč do Bučke, ki bo v soboto, 30. junija 2018. Sklepi Skupščine DIS, ki je bila 29. 9. 2018 v Ljubljani Delegati so sprejeli poročilo o delu DIS od junija 2017 do junija 2018. Delegati so sprejeli tudi program dela Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 za leto 2019 z dopolnitvami, da se oblikujejo tudi pokrajinski odbori DIS.
Arhiv obvestil po letih |
| Obvestila |
|---|
|
V Brestanici obeležili 80. obletnico vrnitve izgnancev in beguncev v domovino Brestanica, 7. junija / STA - Pot izgnancev do svobode je bila kljub koncu vojne še dolga, je na današnji slovesnosti v Brestanici ob 80. obletnici vrnitve izgnancev in beguncev v domovino poudaril premier Robert Golob. Izgnanci in begunci so pozdravili odločitev vlade, da jim po 30 letih prepričevanja s skorajšnjim sprejemom zakona omogoči izplačilo vsaj simbolične odškodnine. 7. junija – na dan slovenskih izgnancev, smo odprli razstavo o izgonu Slovencev s poudarkom o vračanju izgnancev v domovino. Veselje zaradi kapitulacije Nemčije je bilo neizmerno, a vrnitev domov zaradi uničenih mostov in železniških prog ter dokazovanja, kdo smo in kam želimo, je bila resnično zahtevna za naša izčrpana in izstradana telesa. Kljub trudu Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij je bilo vračanje fizično zelo naporno, a upanje, da spet stopimo na domače dvorišče, nas je gnalo naprej. |